Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Sojenju 48-letnemu Petru Vravniku iz Vrat pri Dravogradu, ki ga obtožnica bremeni, da je julija 2015 iz čolna potisnil v deročo vodo 33-letnega prijatelja Martina Rogino in ga v reki Dravi pustil umreti, še ni videti konca. Vravnikovo prištevnost v času storitve kaznivega dejanja bo ugotavljal še tretji izvedenec psihiatrične stroke.
Sodišče sicer že razpolaga z dvema mnenjema psihiatrične stroke, pod katera sta se podpisala dr. Ana Verovnik in dr. Peter Pregelj s sodelavko dr. Janjo Pretnar Oblak, vendar se je za tretje odločilo, ker sta se Verovnik in Pregelj strinjala le, da je obtoženi kronični alkoholik in da je bil opit v času storitve kaznivega dejanja. Verovnikova in Pregelj imata diametralno nasprotno stališče, kako je bilo z njegovo prištevnostjo v času storitve kaznivega dejanja. Ana Verovnik je prepričana, da ima obtoženi, že trideset let alkoholik, trajno uničene možgane.
Pil je že zjutraj tragičnega dne, skupaj s sopotnikoma na čolnu, Jankom Helblom in Martinom Rogino so pijačo vzeli tudi na čoln in med vožnjo popivali. »V fazi, ko količina alkohola v krvi narašča, se zgodi največ brutalnih kaznivih dejanj. V težki opitosti to ni mogoče, ker opiti ne more stati niti na nogah,« trdi Verovnikova, ki je prepričana, da se je to zgodilo tudi tisti julijski večer na Dravi. Po njenem strokovnem mnenju je obtoženi ravnal impulzivno, se vedel nekontrolirano in izvedel nepremišljeno dejanje, ki ga ni načrtoval.
V nasprotju z Verovnikovo Pregelj trdi, da je bila sposobnost Petra Vravnika razumeti pomen svojih dejanj in imeti v oblasti svoja ravnanja v času storitve kaznivega dejanja zmanjšana, vendar ne bistveno. Za razliko od Vravnikove Pregelj pri obtoženemu ni ugotovil organske osebnostne motnje. Tako sodišče še vedno ni dobilo nedvoumnega odgovora na ključno vprašanje v postopku: ali se je obtoženi v času storitve kaznivega dejanja zavedal svojih dejanj in posledic? Pregelj je zanikal, da bi dolgoletna odvisnost od alkohola pri obtoženemu povzročila trajne osebnostne motnje. »Sindrom odvisnosti od alkohola se bo pri preiskovancu z leti lahko poglobil, a še vedno bo to odvisnost od alkohola in ne sprememba osebnosti,« je vztrajal Pregelj in pojasnil da alkohol vpliva na vedenje in funkcioniranje posameznika. »To nima z osebnostjo nič,« je pojasnjeval obrambi.
Če bi sodišče obtoženega spoznalo za bistveno manj prištevnega v času, ko je Martina Rogino s hrbtom proti reki potisnil v vodo in ga pustil, da se je v njej utopil, bi to seveda vplivalo na višino kazni – v primeru neprištevnosti pa Vravnik ne bi bil kazensko odgovoren, kvečjemu bi ga lahko doletel ukrep obveznega zdravljenja. Tožilstvo je sicer že napovedalo, da bo obtožnico spremenilo, a tega ne bo storilo, dokler bo obstajal dvom o Vravnikovi prištevnosti v času uboja. Obtoženi je v svojem pisnem zagovoru sicer rekel, da Rogini ni želel smrti, a mu tožilstvo v obtožnici očita, da je mirno opazoval, kako se je njegov prijatelj utapljal v deroči vodi in zaman klical na pomoč. Z ničimer se ni odzval. Sopotniku v čolnu Janku Helblu, ki je proti utapljajočemu zaman iztegoval roko, v reko za njim pa ni skočil, ker je neplavalec, je celo grozil, da bo v vodo potisnil še njega.
