Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubinko Kovačević je menda v zameno za podkupnino skril vsaj štiri sodne spise, zato so se hudi prekrškarji izognili denarni kazni in tudi odvzemu vozniškega izpita. Izvedenec je ugotovil, da je Kovačević depresiven in ima sindrom odvisnosti od alkohola.
V nadaljevanju ponovnega sojenja je pred sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča stopil sodni izvedenec za psihiatrijo Peter Pregelj in ugotavljal, ali je prvoobtoženi Ljubinko Kovačević zaradi psihičnih težav sploh sposoben spremljati sojenje.
Na prejšnji obravnavi, ob začetku ponovnega sojenja, je namreč Kovačević po poslušanju posnetih prisluhov sodnico opozoril, da ne ve, kaj se dogaja okoli njega. »Jaz ne prepoznam svojega glasu. Že takrat sem bil na psihiatriji zaradi težav z alkoholom, bil pa sem tudi na antidepresivih. Psihično nisem zdrav, še danes jemljem močna zdravila. Ne dojemam, kaj govorite. Nisem kriv in nisem nič naredil,« je takrat pojasnjeval Kovačević.
Izvedenec Pregelj je sodišču pojasnil, da obtoženec boleha za depresivno motnjo, ki je trenutno v blagi fazi. Pri njem je ugotovil tudi sindrom odvisnosti od alkohola. Ta se pri njem pojavlja že vrsto let, saj so zdravniki po njegovih besedah že leta 1996 posumili, da ima zaradi čezmernega uživanja alkohola okvaro jeter.
»Trenutno je v abstinenci,« je dejal Pregelj. Po njegovi oceni je Kovačević sposoben spremljati sojenje, vendar s časovnimi omejitvami. Dogajanje v sodni dvorani lahko spremlja največ eno uro, po desetminutnem premoru bi ga lahko ponovno spremljal eno uro in tako naprej.
Pregelj je v izvedenskem mnenju dopustil možnost, da je Kovačevića pri kaznivih dejanjih motiviral denar, ki bi ga porabil za pijačo in s tem ohranjal odvisnost od alkohola. Sodišče mu je zato naložilo, naj do prihodnje obravnave dopolni svoje mnenje z ugotovitvami, ali obstaja neposredna povezava med alkoholno odvisnostjo in očitanimi kaznivimi dejanji.
Kovačevića je sodišče na prvem sojenju zaradi nadaljevalnega kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradnih listin in zaradi nadaljevalnega kaznivega dejanja jemanja podkupnine obsodilo na osemletno zaporno kazen. Skril ali uničil naj bi najmanj štiri sodne spise.
Zaradi dajanja podkupnine so bili februarja lani obsojeni tudi Boris Bergant, Milan Dorer in Husein Mahmutović, ki jim je sodišče določilo zaporno kazen enega leta in treh mesecev. Krivdo je takrat priznal Drago Žnidaršič in se pogodil za pogojno obsodbo. Rasim Đogić je priznal, da je bil vmesni člen med Kovačevićem in prekrškarji, ter se pogodil za leto dni zapora, ki jih bo oziroma jih je odslužil z družbenokoristnim delom.
Afera se je v začetku leta 2009 razkrila po tem, ko je menda Kovačević, ki je že več let opravljal kurirsko-administrativna dela na prekrškovnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, svojo ponudbo predstavil Francu Martinčiču. Temu sta zaradi vožnje pod vplivom alkohola grozila visoka denarna kazen in odvzem vozniškega dovoljenja.
Kovačević mu je v zameno za podkupnino obljubil, da bo uredil, da mu ne bo treba plačati kazni in da mu sodišče ne bo razveljavilo vozniškega dovoljenja. Martinčič je Kovačeviću plačal 390 evrov, posnet pogovor med njima pa je predal policiji. Ko so Kovačevića vzeli pod drobnogled, so ugotovili, da kot posrednik sodeluje tudi Đogić. Kovačević se je ujel v zanko, ko je policija v preiskavo vključila moža pod krinko, od katerega je Kovačević prejel podkupnino za uničenje spisa o domnevnem prekršku.
