Tiskane izdaje
»Kaj se spominjate s tistega dne?« je zanimalo sodnico Danilo Dobčnik Šošterič. »Ničesar se ne spominjam,« je precej nerazumljivo odvrnil 33-letni Supančič. »Kako ste začeli živeti pri očetu?« je z izpraševanjem nadaljeval tožilec. »Nisem imel druge izbire. Nisem imel strehe nad glavo.« So bili zadnje čase kakšni konflikti?« »Ne.« »Ste bili jezni na koga drugega?« »Tudi ne.« »Se spomnite, da ste imeli konflikt s poštarjem?« »Ne.« Ta mu je nekoč prinesel priporočeno pismo, kar je Supančiča menda tako razburilo, da ga je raztrgal in poštarja nagnal.
Tožilstvo Supančiču očita, da je 64-letnega očeta Boruta Supančiča umoril 6. decembra lani v hiši v Zgornji Kungoti 12R. Ko se je ta odpravljal na redno sobotno srečanje z bratom, ga je napadel od zadaj, ga trikrat zabodel z nožem z 21-centimetrskim rezilom (ročaj je ovil z vrvico, da mu nož ne bi zdrsnil) in mu odrezal glavo. Obducent je ugotovil, da je bil oče med tem krutim početjem še živ.
Trdi, da je oče še živ
Truplo je pokril s tremi jaknami, nož je pustil na kraju zločina, nanj je le položil športne copate. Zatem se je preoblekel in se z očetovim avtom odpeljal na Dunaj, kjer se je do prijetja potikal po avli prestižnega hotela Kaiserhof in se pogovarjal s turisti.
»Lahko navedete kakšen razlog, zakaj ste se prav na ta dan odločili oditi v Avstrijo?« je zanimalo tožilca. »Želel sem si ustvariti boljše življenje,« je odvrnil Supančič. »Ste dalj časa načrtovali odhod v Avstrijo?« »Ne.« »Se spomnite, kaj vse ste vzeli s seboj?« »Ne.« »Se spomnite, da bi imeli pri sebi nož?« »Ne,« je dejal obtoženi, v čigar potovalki so avstrijski policisti našli dva noža in škarje.
»Prej ste mi dejali, da bi radi, da se zadeva do določenega dneva konča. Zakaj?« je Supančiču edino vprašanje postavil njegov zagovornik Viktor Osim. »Po veri sem musliman,« je pojasnil obtoženi, ki bi rad proces končal do začetka postnega meseca ramadana (18. junij).
Supančič je med preiskavo zanikal umor očeta, poudaril je, da mu to vzbuja grozo in tesnobo: »Mislim, da je moj oče še živ.« A pokojnikov brat Darko Supančič, ki je našel truplo, je takšne navedbe v preiskavi postavil v povsem drugačno luč: »Brat je bil oblečen, vendar nikjer nisem videl glave. Bil sem popolnoma šokiran. Bilo mi je popolnoma jasno, kaj se je zgodilo. Zadnje čase se je čudno obnašal. Bil je simpatizer islamistov. Govoril je, da je treba vse nevernike poklati.«
Luknja v spominu
Tudi stric je bil sprva z njim zadovoljen, saj se je obnašal tako, kakor sta se dogovorila. Skrbel je za psa in pridno študiral, izpite je opravljal z deveticami in deseticami, dokler ni nenadoma vse skupaj opustil in se povsem spremenil, je bilo razbrati iz izjave Darka Supančiča. Nečaka je označil za zelo pametnega, zato se boji, da bo na psihiatriji priden in bo čez tri leta že na prostosti.
Če bo sodni senat upošteval mnenje psihiatra Vrabiča, se to zagotovo ne bo zgodilo. Sodni izvedenec ne dvomi o obtoženčevi prištevnosti in je luknjo v njegovem spominu označil za obrambno taktiko.
A izkušeni odvetnik Osim se ne pusti prepričati. Po njegovih besedah je Vrabič napisal, da je lahko komuniciral z obdolžencem, vendar Osim meni, da je s Supančičem preživel premalo časa, da bi lahko celovito ocenil obtoženčevo psiho. Poleg tega ni imel na voljo poročila avstrijskih zdravnikov, ki so postavili diagnozo F20 (shizofrenija), in izvedenskih mnenj iz sodnega spisa, ko so Supančiču sodili zaradi umora matere in poskusa umora sosede, vztraja Osim.
Nezadovoljen z Vrabičem je odvetnik za vsak primer predlagal še postavitev novega izvedenca, in sicer komisije za fakultetna izvedenska mnenja, a se sodni senat glede tega še ni izrekel. Vrabiču je za zdaj naložil le dopolnitev izvedenskega mnenja na podlagi izsledkov dunajskih kolegov in ugotovitev slovenskih izvedencev s prvega sodnega proces zoper Supančiča.
