Tiskane izdaje
Veno Taufer, 84-letni pesnik, dramatik, esejist in prevajalec, se je za tožbeni zahtevek zoper Boštjana M. Turka odločil po objavi Turkove knjige Dvanajstero zidov, analitične kronike slovenske družbe, ki je izšla leta 2013 in je bila v nekaterih krogih pospremljena s komentarji, da gre za »najnovejši politični triler o slovenski tranziciji«. Avtor, sicer izredni profesor za francosko in frankofonsko književnost na ljubljanski univerzi, publicist in kolumnist, v knjigi na več mestih trdi, da je Taufer, ki je bil sicer med letoma 1966 in 1969 napovedovalec v slovenski redakciji londonskega BBC, sodeloval z Udbo oziroma takratno tajno policijo.
Taufer: Gre za ponižujoče
Turk Tauferju očita pomanjkanje pokončnosti, srčnosti in morale, obenem pa naj bi svoje storitve prodajal sprevrženim oblastnikom, v zameno pa je dosegel družbeno promocijo. Prav tako naj bi bil varuh in oboževalec prejšnjega režima in konfident SDV, Službe državne varnosti, ter – poudarja toženec – v erotičnem razmerju z Udbo.
»Vse to je brez ustrezne dejanske podlage in traja že pet let,« je opozoril odvetnik Svit Svetina, Tauferjev pooblaščenec. Toženec uporablja vse možne medije in socialna omrežja, očitno v želji, meni Svetina, da doseže čim širši krog ljudi: »Edini namen je medijski linč tožnika in drugače mislečega.« Prav tako pri tem ne gre, je poudaril Svetina, za debato v javnem interesu, ampak gre za očitno zlorabo pravice do svobode govora in pravice javnosti do obveščanja za doseganje zasebnih ciljev toženca.
Podlaga naj bi bila dokumentacija v Arhivu RS
Odvetnik Radovan Cerjak, Turkov pooblaščenec, je poudaril, da toženec pri svojih trditvah izhaja iz izvirnih listin, ki so v Arhivu Republike Slovenije in so jih priložili k zadnji pripravljalni vlogi. »Vsaj po nekaterih informacijah naj bi tožnik v obdobju od leta 1987 do 1990 prav tako vzdrževal stike z nekaterimi uslužbenci Službe državne varnosti oziroma SDV,« je poudaril Cerjak, prepričan, da bo to pokazalo tudi pričanje tožnika oziroma dokazi, ki jih bodo priložili po potrebi.
Cerjak je tudi opozoril, da ni jasno, kakšne zdravstvene težave Vena Tauferja naj bi nastale zaradi pisanja toženca, čeprav je razmejitev negmotne škode – predvsem zato, ker je Taufer že »častitljive starosti« –, nujna. Pristavil je še, da v primeru, če tožnik ne bo izpodbijal verodostojnosti v spis vloženega arhivskega gradiva, ne bo potrebno zaslišanje nekdanjega direktorja Arhiva RS Jožeta Dežmana.
Na predlog toženca bodo v nadaljevanju zaslišali dve priči – Franceta Vurnika in Vlada Senico –, ki bosta spregovorila o težavah, ki jih je imel po prenehanju zaposlitve na BBC oziroma v času, ko se je vrnil v Slovenijo. Najprej službe ni dobil, pozneje, ko je bil zaposlen na Radiu Slovenija, pa je bil nenehno spregledan pri napredovanju, čeprav je v omenjeni ustanovi služboval 33 let. »Prav tako ni mogel objavljati prispevkov pod svojim imenom in priimkom in je uporabljal psevdonim,« je dejal odvetnik Svetina, ki je zatrdil, da Taufer ni bil nagrajen za svojo »dolgoletno uslužnost Udbi«, ampak je bilo ravno obratno.
Zato Taufer v tožbenem zahtevku pričakuje objavo sodbe in preklic spornih izjav z opravičilom ter prepovedjo navedb, zoper katere je vložen zahtevek, oziroma navedb, ki so ji podobne.
