Sredstva ZD Vrhnika je hotel samo oplemeniti

Ljubljana – Nekdanji direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Emil Židan, ki je obtožen zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti in pridobitve velike premoženjske koristi, je na glavni obravnavi na ljubljanskem okrožnem sodišču zavrnil vse očitke. Pravi, da je prosta denarna sredstva javnega zavoda hotel le oplemenititi.

Židan je obtožen zlorabe položaja, ker je domnevno posodil Eurogradnjam 160.000 evrov denarja zdravstvenega doma zato, da bi lahko to podjetje, s katerim je Židan nato kot fizična oseba podpisal prodajno pogodbo, odplačalo 146.000 evrov dolga na njegovi hiši v Trnovem, preostanek pa je menda šel v njegov žep.

Na sodišču je Židan to zavrnil. Povedal je, da je mesto direktorja javnega zavoda nastopil julija leta 2007 in da je vrhniškemu zdravstvenemu domu zaradi premajhnega števila zdravnikov takrat grozil razpad. Tako kot njegovi predhodniki se je odločil, da bo tudi sam »oplemenitil« vsa tista sredstva zavoda, ki so bila pridobljena s pomočjo tržne dejavnosti.

Tako je oktobra 2009 z družbo Eurogradnje sklenil posojilno pogodbo v višini 160.000 evrov in v njej določil tudi petodstotno letno obrestno mero. »Po veljavni zakonodaji tukaj ni bilo nobenega prekrška, še manj pa kaznivega dejanja,« je prepričan Židan. Dejal je, da je takrat tudi prodajal hišo v Trnovem in pri Eurogradnjah so nakup hiše videli kot dobro poslovno priložnost. Načrtovali so, da bi po obnovi s prodajo lahko zaslužili okoli 200.000 evrov.

Dolg je prevzel nase

Pri vsem skupaj se je nato zapletlo po tem, ko Židanu v enem letu ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja in ko so se Eurogradnje zaradi krize v slovenskem gradbeništvu znašle tik pred stečajem. Takrat se je, kot je pojasnil, zbal, da Eurogradnje ne bi mogle poplačati kredita ZD Vrhnika, zato je predlagal, naj mu podjetje vrne hišo, on pa bo na svoja pleča prevzel njihov kredit do zdravstvenega doma.

Ves ta čas se je, kot je zatrdil, trudil vrniti 160.000 evrov, a mu ni uspelo prodati dveh svojih hiš. »Jaz se nisem okoristil za nič,« je zatrdil in dodal, da je decembra z vrhniškim zdravstvenim domom s pomočjo mediacije sklenil sodno poravnavo, po kateri mora denar vrniti do konca letošnjega novembra.

Poudaril je še, da takratni statut zavoda direktorjem ni prepovedoval posojanja denarja drugim podjetjem in da niti vsakoletna revizija poslovanja zavoda glede tega ni pokazala nepravilnosti. O vsem skupaj je bil, kot je dejal, seznanjen tudi sam svet zavoda in še vrhniški občinski svet.

Gre za racionalizacijo poslovanja

Takratna predsednica sveta zavoda ZD Vrhnika Karmen Grom Kenk je pri tem povedala, da so na svetu o posojilu Eurogradnjam razpravljali pol leta in da so takrat Židana spraševali, zakaj je to posojilo v dokumentih navedeno kot dani predujem. »Pojasnil je, da je to posojilo podjetju, ki bo naredilo fasadni ovoj okoli ZD, in da je ta investicija nujna. Temu se ne da nasprotovati, ker gre za racionalizacijo poslovanja,« je povedala Grom Kenkova.

Direktorica občinske uprave na občini Vrhnika Vesna Kranjc pa se je spominjala, da je šele revizija poslovanja zdravstvenega doma, ki jo je zahtevala občina, pokazala, da ima zavod odprto terjatev do posojilojemalca. Revizorji pa so med drugim ugotovili še, da ni bil izdan račun za obresti. Potrdila je tudi, da je Židan nato večkrat obljubljal, da bo denar vrnil, a zneska nikoli ni poravnaval.

Poplačati so morali hipoteko

Na prostor za priče je stopil tudi nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar. Pojasnil je, da so s posojilom želeli Židanovo hišo v Trnovem obnoviti in s prodajo dodatno zaslužiti, a so morali najprej poplačati hipoteko v višini 143.000 evrov, ki je bila napisana na ime Židanove sestre Zlatke Kralj. Le tako bi lahko resnično začeli njeno obnovo. Na vprašanje, kako so si predstavljali potem s preostankom prenoviti hišo, pa je odgovoril, da z lastnimi sredstvi.

Celotno zadevo je takrat pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da je Židan svojo funkcijo podredil zasebnemu interesu in s tem pridobil veliko premoženjsko korist ter da njegovo ravnanje ustreza definiciji korupcije po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.