Tiskane izdaje
Ljubljana – »Senat se je ukvarjal z vprašanjem, kam umestiti ta primer, kjer gre za koristi in na drugi strani škode enormnih razsežnosti. Ugotavljali smo, ali ni za take primere tudi zakonodajalec določil prenizke kazni,« je v obrazložitvi sodbe v zadevi Pivovarna Laško dejala sodnica Vladislava Lunder.
A višina škode vendarle ne more biti edini dejavnik pri določitvi višine kazni. Pri oceni je senat upošteval še različne okoliščine tistega časa, na primer posojilne politike bank in pravna mnenja, ki bi morala biti drugačna, tudi opustitev nadzora nadzornih svetov. Temu bi lahko rekli olajševalne okoliščine,« je o kazni povedala sodnica.
Glede na okoliščine v letu 2007 je po njenih besedah jasno, da Boško Šrot ni ravnal v skladu z načeli dobrega gospodarjenja. Posli odvisnim družbam niso v ničemer koristili. Šrot je na generalni način odredil finančno pomoč družb pivovarske skupine in jo tudi nadziral oziroma odrejal posamične posle.
Načelo skrbnosti in poštenega poslovodenja je potrebno povezati z dejanskim koncernom. Zakon o gospodarskih družbah prepoveduje, da bi vodstvo obvladujoče družbe delovalo na način, ki bi bil škodljiv za odvisne družbe. Posojila so bila dana v okoliščinah, v katerih ne bi smela biti dana oziroma pod pogoji, pod katerimi ne bi smela biti dana. Krovna pogodba, ki ni bila nikdar podpisana, z njo pa sta želela Šrot in Rutar okrepiti finančne tokove iz skupine, je dokazala, da sta oba obsojena dobro vedela, kakšno je stanje v družbi.
Kot je poudarila, je sodišče pri presoji upoštevalo definicije dejanskega koncerna v zakonu o gospodarskih družbah. Zlorabo položaja je Šrot storil v svojstvu direktorja Atka-Prima in tudi direktorja Pivovarne Laško. Ne pa tudi v svojstvu nadzornih funkcij, ki jih je opravljal v nekaterih družbah skupine. Zloraba je bila storjena z odredbami, da se sklepajo posojilne pogodbe in daje finančna pomoč Infond Holdingu, tudi prek Center naložb.
Ljudje ne bi pokrivali hazarda posameznikov
»Razumem sporočilo te sodbe, da v Sloveniji živi še dva milijona ljudi, ki bi radi živeli od sadu svojega dela, ne pa pokrivali luknje moralnega hazarda posameznikov,« je po izreku sodbe povedal tožilec Jože Kozina, ki je ob tem napovedal, da se na sodbo ne bo pritožil.
Kot je dodal, bo ob »vrhunskem vodenju postopka zapisana vrhunska sodba tarča teženj, da bi jo na vsak način spodkopali. Ne samo obsojeni, tudi tisti, ki zdaj vedo, da se na tak način ne da prevzeti gospodarskih družb,« je poudaril. Po presoji na različnih stopnjah bo sodba zoper Šrota prav gotovo gradivo za pravne sladokusce, pomembna z vidika vzpostavitve meje, kje se konča kreativno in kje manipulativno računovodstvo, z vidika finančne asistence, z vidika posojil in z vidika vključitve mnenj korporacijskih strokovnjakov, je menil.
O odškodninah po pravnomočnosti sodbe
S sodbo je sicer zadovoljen odvetnik Pivovarne Laško Valter Bogataj. »Sodba zgolj potrjuje, da so bile vse naše navedbe, tudi v odškodninskih postopkih, v celoti utemeljene. Kar pa zadeva premoženjsko pravne zahtevke, pa moramo počakati na pravnomočnost sodbe, nato se bomo odločali o nadaljnjih korakih,« je dejal Bogataj.
Uporaba kazenskega prava za urejanje gospodarstva
»Gorje premaganim,« pa je z besedami starih Latinov sodbo komentiral zagovornik Boška Šrota, odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Po njegovem mnenju je predsednica sodnega senata sodnica Vladislava Lunder zelo plastično povedala, da je v prejšnjem obdobju sistem podpiral način menedžerskih prevzemov, kot je bil izveden v tej zadevi.
Kasneje pa se je ta politika popolnoma spremenila. Kot je dejal, gre zdaj zgolj za državno represijo nad istim posameznikom, ki ga je nekoč isti sistem poslal med višave, »zdaj pa se ga je vrglo v blato in so zoper njega uporabljena vsa sredstva.« A, kot se je izrazil v boksarskem žargonu,« je to zgolj prva runda«. V primeru Istrabenz, ki je že pravnomočen, so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, zoper to sodbo pa se bodo pritožili.
Po odvetnikovem mnenju se bo nekoč izkazalo, da so bila ravnanja pri financiranju prevzema Pivovarne Laško, »ki so bila takrat popolnoma dovoljena,« ne morejo nenadoma postati protipravna in kazniva. Da se tukaj vpletajo različni ideološki razlogi v smislu, da je privatizacija kot takšna nezakonita in celo nemoralna, po besedah Kovačič Mlinarja presega vse meje, saj kazenski postopek ni namenjen reševanju takšnih družbenih težav.
Šrot namreč ni storil kaznivih dejanj zaradi katerih je bil danes obsojen, je prepričan odvetnik, ki ob tem dodaja, »da se Šrota kaznuje kot najhujše kriminalce.« Nadaljeval je, da gre za šolski primer sodbe »za strašenje vseh, ki bi kadarkoli pokazali kakšno zasebno iniciativo.« Zato bi se po njegovem mnenju morali vsi zamisliti nad tem, »da država uporablja kazensko pravo za urejanje razmer v gospodarstvu.«
