Starejši so za volanom bolj preudarni

Ljubljana – Čeprav se nekateri starejši vozniki ne odločajo za tečaj varne vožnje tudi zaradi bojazni, da bi jim inštruktor nadaljnjo vožnjo kar prepovedal, je ta bojazen povsem odveč, pravijo pri AMZS. Namen inštruktorja za to ciljno skupino je namreč, da jim pomaga do novega znanja, zlasti o tistem, o čemer se v šoli vožnje pred mnogo leti niso učili.

Avto moto touring klub (AMTK) Ljubljana in AMZS sta za starejše voznike, svoje člane, namreč te dni organizirala doživetje varne vožnje, na katerem so se s pomočjo inštruktorjev varne vožnje spoznavali s prometnimi situacijami, ki so tudi sicer za starejše pri vožnji največji izziv.

Kot nam je pojasnila Anita Drev z AMZS, je program zasnovan tako, da se udeleženci kot sopotniki v kombiju, ki ga vozi inštruktor varne vožnje, odpeljejo v center varne vožnje AMZS na Vranskem. Inštruktor med vožnjo komentira različne elemente vožnje, kot so vožnja v krožiščih, vključevanje in izključevanje z avtoceste, menjava voznih pasov in pri tem mrtvi kot ter uporaba smernikov, predstavi nove prometne znake, kot so pogojno zavijanje desno, vožnjo v coni 30 in podobno. Ob tem udeležencem svetuje ter odgovarja na njihova vprašanja. V centru varne vožnje na Vranskem imajo nato udeleženci predavanje o pomenu psihofizične pripravljenosti za varno vožnjo, sledi pa še vožnja po poligonu z opisom vseh vaj, ki so sestavni del programov varne vožnje.

Kot je še povedala Drevova, se tisti starejši, ki so se udeležili tečaja, zavedajo, da se lahko še kaj novega naučijo in da starost prinaša nekatere pomanjkljivosti tudi z vidika vožnje. Analiza ankete, na katero so odgovarjali ob koncu dogodka, pa po njenih besedah kaže, da so udeleženci tako program kot njegove elemente ocenili izredno pozitivno.

Zavedajo se slabšanja sposobnosti

Brane Legan, pri AMZS inštruktor varne vožnje, starejše voznike tolaži, da se pri vožnji sicer res pogosteje srečujejo z različnimi težavami kot mlajši, vendar se ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti – vida, sluha, motorične gibljivosti in počasnejšega odziva – lahko zanašajo na dolgoletne izkušnje in jih večinoma tudi uspešno uporabljajo. Zato so lahko celo bolj varni vozniki: »Večkrat so bolj preudarni, bolj se zavedajo tveganja v vožnji, zato je pri udeležbi v prometu zanje značilno, da imajo večjo varnostno razdaljo, raje vozijo malo počasneje, prej in večkrat rahlo zavirajo, ob vključevanju v promet malo dlje počakajo, da je cesta res prosta, in podobno.« Legan dodaja, da so ravno zaradi tega bolj na očeh drugih in nemalokrat povzročijo negodovanje ali celo nestrpnost.

Po drugi strani Legan pozna tudi takšne, ki se svojih slabših sposobnosti za vožnjo niti ne zavedajo ali jih celo zanikajo, v takih primerih pa imajo pomembno vlogo njihovi bližnji, ki se morda lahko posvetujejo z družinskim zdravnikom, ki ima vpogled v zdravstveno in mentalno stanje starostnika.

Vsekakor pa je obvladovanje vozila tako v običajnih voznih razmerah kot v namenoma ustvarjenih poslabšanih razmerah mogoče preveriti na treningu varne vožnje. Po izkušnjah inštruktorjev AMZS starejši udeleženci teh programov pri usvajanju veščin varne vožnje vse spremljajo izredno natančno ter poskušajo izvesti naloge kar se da uspešno. Redko se zgodi, da jim česa ne uspe usvojiti, res pa je, da nekateri v to vložijo več truda, kar pa se ne tako redko dogaja tudi drugim, mlajšim voznikom, še pravi Legan.

Pomoč je, le poiskati jo je treba

Pri starejših voznikih je sicer zelo pomembna tudi vozna kondicija, morda še bolj kot pri drugih. To po Leganovih besedah ne pomeni, da bi vsak dan morali prevoziti več deset kilometrov. »Pomembno je njihovo osebno počutje. Vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo naj vključujejo tudi krajše vožnje. Njihovo domače bivalno okolje jim to omogoča kot vsakokratni trening. Tako bodo lahko ohranjali sposobnost za vožnjo,« pravi inštruktor, vendar dodaja, da naj se po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, noč, dež, sneg in megla.

»Vsak preudaren starostnik bo pri sebi pravočasno prepoznal poslabšanje sposobnosti za vožnjo, s tem pa bo lahko naredil nadaljnje korake, ki mu bodo omogočili podaljšanje mobilnosti. Kdor ne zmore te preudarnosti, bo morda slišal opazke in opozorila drugih. Starostnikom svetujem, naj takšnih opozoril ne zanemarijo oziroma naj ne bežijo pred dobronamernimi pripombami, naj jih razumejo v svoje dobro. Menim, da je mnogokrat premalo zavedanja, da bodo prepuščeni sami sebi predvsem zaradi lastnega odklanjanja ustrezne pomoči. Ta je danes precej lažje dosegljiva, le poiskati jo je treba,« je sklenil Legan.