Štiri leta in pol za mahanje s pištolo pod nosom

Maribor – Štiri leta in pol bo moral 53-letni Bojan Ačko preživeti za rešetkami, ker je pijan zaradi neke kanalizacije in stebrička ob cesti s pištolo napadel soseda Vladimirja Lenaršiča. Ta je sodbo pospremil z besedami: »Zadovoljen sem, samo da ni zunaj.«

Sklepno dejanje sodnega procesa se ni končalo ne po željah obrambe ne tožilstva, zato sta obe strani že napovedali pritožbo. Tožilka Ivanka Slana je za poskus uboja predlagala osem let zapora, medtem ko se je zagovornik Viktor Osim zavzel za milejšo obliko kaznivega dejanja, in sicer za poskus povzročitve hude telesne poškodbe.

»Nisem sledila ne levo ne desno,« je sodbo začela pojasnjevati sodnica Barbara Nerat. Pri odmeri kazni je uporabila omilitvena določila, saj se ji ni zdelo pravično, da bi Ačko za poskus uboja dobil isto kazen kot v primeru zaključenega delikta. Po njenih besedah je obtoženi, ki je zasvojen z alkoholom, dejanje zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in mu je za vsak primer podaljšala pripor. »Vedno vam lahko popustijo živci,« je poudarila.

Napadalec si je zlomil nogo

Ačko in Lenaršič sta si 5. septembra lani na Visolah pri Slovenski Bistrici v lase skočila zaradi povsem banalne stvari. Ačku je šel na živce neki količek ob cesti, s katerim je Lenaršič označil mejo posestva, zato se je tega dne okrog 18. ure tja pripeljal s štirikolesnikom in iz kovčka, ki je nameščen na zadku vozila, vzel pištolo znamke Mauser. Nameril je v Lenaršiča, a je ta strelčevo roko pravočasno odbil in krogla je švignila mimo glave.

Lenaršič je potem Ačka podrl na tla, ga obvladal in pridržal do prihoda policije. Med ravsanjem je krajšo potegnil napadalec, saj si je zlomil nogo. Kako se je to zgodilo, ni znano, so se pa razširile govorice, da ga je Lenaršič mahnil z macolo, vendar je ta to zanikal.

Ačko se med postopkom ni zagovarjal, spregovoril je šele ob koncu. »Najprej bi se opravičil, zelo mi je žal, da se je to zgodilo,« je začel svoj zagovor. »Dalj časa se je to razvijalo, k meni so prihajale vse njegove vode. Zabetoniral sem si garažo, da ni voda prišla vanjo, prekopal sem cesto,« je začel razkrivati ozadje spora. Poleg kanalizacije ga je motilo tudi, ker je Lenaršič parkiral na zemljišču, ki ga je sam nameraval odkupiti: »Rekel sem, naj ne parkira več na tisti zemlji.«

S prijatelji so se napili

Dogajanja kritičnega dne se v celoti ne spomni. Nameraval se je odpeljati na svoj vikend, kjer bi uredil ribnik, a ga je po poti ustavil prijatelj in so se napili: »Pištola je bila po naključju v kovčku. Nameraval sem jo odnesti na vikend.« Od kod vam pištola?« je vanj dregnila tožilka. »Dobil sem jo od kolega pred leti. Bil je v Švici in mi je dal pištolo za darilo.«

»Ste pogosto pili alkoholne pijače?« je nadaljevala tožilka. »Pogosto,« je pomislil Ačko. »Če je bila fešta.« Kako je alkohol vplival na vas?« »Pozitivno že ne.« »Bi imel sosed Lenaršič kakšen razlog, da bi vas po krivem ovadil?« se ni pustila odgnati tožilka. »Ne vem, po mojem je takšen karakter, da meni, da si lahko vse dovoli. Lahko bi si uredil odtoke in ne bi postavljal stebrov, pa se ne bi nikoli pogovarjali o tem. Jaz sem se mu pripravljen opravičiti, lahko urediva vse skupaj,« se je s pepelom posipal Ačko, ki Lenaršiču niti v sanjah ni nameraval vzeti življenja: »Zaradi alkohola se je to zgodilo.«