Tiskane izdaje
Ljubljana – Tri tisočake bo dolg jezik stal humorista in novinarja Toneta Fornezzija - Tofa oziroma njegovo podjetje Studio T, d. o. o., zaradi prispevka Strahopezdljivec Tanko, je odločilo ljubljansko okrajno sodišče. Da ni storil ničesar narobe, bo Tof zdaj poskušal prepričati višje sodnike.
Človekove pravice in svoboščine so omejene s pravicami drugih, pri tem pa je za vsak konkreten primer treba ugotoviti, kje je meja, je med drugim v sodbi zapisala sodnica Katja Ficko Dolžan, ki je tehtala pravico do osebnega dostojanstva ter časti in dobrega imena poslanca SDS Jožeta Tanka na eni strani in pravico do svobodnega izražanja Toneta Fornezzija - Tofa na drugi.
Žaljivi izrazi so sicer morda lahko uporabljeni v resni kritiki, pri tem pa mora biti jasno, da jih pisec ni zapisal z namenom zaničevanja. Tega pa v tem primeru ni mogoče trditi. Članek po mnenju sodišča nima nobene informativne vrednosti, saj v njem ne gre za informativno in kritično pisanje ter soočanje stališč in mnenj.
Glede spornega prispevka, ki je bil na spletni strani toftop.si objavljen leta 2009, je sodnica ugotovila, da gre za izrazito negativno vrednotenje tožnika. Fornezzi je po mnenju sodišča uporabil grobe, žaljive in slabšalne izraze, iz katerih izhajata podcenjevanje in prezir do Tanka, ki mu takšni izrazi jemljejo ugled in spoštovanje in so zato tudi objektivno žaljivi. Čeprav je Tanko javna oseba, še ni dolžan trpeti žaljivih in neresničnih obtožb, ki jih je po mnenju sodišča v članku nanizal avtor. Je pa sodišče menilo, da je odškodninski zahtevek Tanka, ki je terjal 10.000 evrov, kljub vsemu previsok, zato mu je prisodilo 3000 evrov, Fornezzi pa bo moral poravnati tudi del Tankovih pravdnih stroškov. Tof je za Delo povedal, da se je na sodbo že pritožil.
Tof: Klin se s klinom izbija
»To je bil javni odmev na skrajno nesramen nastop Jožeta Tanka, v katerem je žalil predsednika države ob odločitvi, da odlikuje Tomaža Ertla,« je na sodišču Fornezzi pojasnjeval, zakaj je objavil sporni prispevek. Tof je dejal, da so mu ljudje poslali veliko protestnih sporočil – ta je le strnil v vest in jo objavil, prepričan pa je, da ga pri tem varuje ustavna pravica do svobodnega izražanja. »Z vsebino prispevka se strinjam, priznavam le to, da je bilo v njem nekaj grobih izrazov, ki pa resnice ne spremenijo. To je bil odziv na žalitve Tanka, ki je znan po tem, da rad žali vse, ki niso v njegovi stranki,« je povedal in na vprašanje, ali se mu zapis ne zdi žaljiv, odgovoril, da »gre za rahlo žaljiv odziv na Tankovo žaljivo izjavo in da se klin s klinom izbija«.
Tof je v prispevku med drugim zapisal, da je Tanko »opozicijski govedar, Janševo trobilo, čefurski hlapec, da je Srbom povsod lezel v rit, da je zaveden postal šele po osamosvojitvi, da je strahopezdljivo čuval svojo rit in se skrival v varnem zavetju, nato pa se proglasil za junaka in da bi največ storil za državo, če bi zaprosil za politični azil v Albaniji«.
Tanko je na sodišču povedal, da zapisi niso le žaljivi, temveč tudi neresnični, med drugim je dejal, da je bil vpoklican v obrambo dežele in je tudi patruljiral ob Kolpi. Zaradi zapisa je bil po lastnih besedah čustveno prizadet, psihično labilen, vse skupaj pa je načelo njegovo samozavest, zaradi česar je posledično trpelo tudi njegovo delo. Trpeli so še družinski mir in odnosi, saj so prispevek prebrali žena in otroka ter njihovi sodelavci in sošolci. Težave so se po njegovih besedah pojavile tudi v delovnem okolju, zbadljivke in cinizem je prenašal tudi v državnem zboru, kar je vplivalo na njegov status med poslanci v njegovi poslanski skupini, katere vodja je, in med drugimi poslanci. Poslanec se je na sodišču čudil, zakaj se ravno Tof čuti poklicanega, da obračuna z njim, saj nihče od teh ljudi, ki naj bi jih sam žalil, ni ukrepal proti njemu, prav tako pa se Tof ni skliceval na nobeno njegovo konkretno izjavo.
