Tiskane izdaje
Celje - Obtožnica nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak in nekdanjo direktorico kadrovskega in splošnega sektorja Branko Gabrijel bremeni kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.
Tovšakova, ki uradnega vabila sodišča za narok ni prejela, ampak jo je o naroku obvestil njen zagovornik Boris Kanduti, je povedala, da se o obtožnici ne bo izrekla, medtem ko je Gabrijelova dejala, da ne priznava nobene točke iz obtožnice.
Ker obdolženki nista priznali krivde, so njuni zagovorniki vložili ugovore na obtožnico, ki jo je spisal tožilec Stanislav Pintar.
Kanduti je sodišču predlagal pridobitev in predložitev vseh pravilnikov o poslovanju blagajne vzajemne pomoči od leta 2000. Iz teh pravilnikov naj bi namreč izhajalo, da je z blagajno vzajemne pomoči posloval Vegrad. Pojasnil je tudi, da je izvršni odbor sindikata Vegrada soglašal, da se sredstva blagajne lahko uporabijo v primeru likvidnostnih težav Vegrada in njegovih hčerinskih družb.
Zagovornik Tovšakove je predlagal zaslišanje vseh članov izvršilnega odbora sindikata in številnih drugih prič, v nadaljevanju sojenja naj bi predložil tudi dogovor med predstavnikom podjetniškega sindikata in predstavnikom Vegrada, iz katerega naj bi izhajalo, da se sredstva iz blagajne lahko izposojajo Vegradu in družbam v skupini Vegrad.
V sodni spis naj bi Kanduti vložil tudi dogovor iz aprila 2010, v katerem je navedeno, da mora Vegrad vrniti vsa izposojena sredstva. Po Kandutijevem mnenju sredstva iz blagajne vzajemne pomoči niso bila porabljena nezakonito.
Predlaga tudi zaslišanje nekdanjega predsednika nadzornega sveta Vegrada Vladimirja Koruna, ki naj bi pojasnil, ali je bil seznanjen z izposojanjem denarja iz blagajne vzajemne pomoči.
Po Kandutijevih besedah je Vegrad naročil na lastne stroške, da se družini enega izmed umrlih delavcev poišče ustrezno stanovanje v Bosni in Hercegovini. Predlagal je tudi imenovanje izvedenca finančne stroke, ki bi ugotovil prilive in odlive iz blagajne vzajemne pomoči od leta 2007 dalje ter manjkajoča sredstva.
Tožilec Pintar je dejal, da zapisnika izvršilnega odbora sindikata iz leta 2004 doslej ni nihče vložil v sodni spis, in je za tožilca ta zapisnik nepomemben, saj sindikat ni bil pristojen odločati o uporabi sredstev iz blagajne, ker so ta bila v lasti delavcev.
Pintar je tudi pojasnil, da so med preiskavo zaslišali priče, ki so povedale, da o dogovoru med sindikatom in Vegradom o izposojanju denarja ne vedo nič.
Zaslišanje Koruna kot nekdanjega predsednika nadzornega sveta Vegrada je za tožilca neprimerno, saj mu je mandat potekel konec leta 2009 in potem ni več imel vpogleda v Vegradove transakcije. Po navedbah Pintarja pa je družina enega izmed umrlih delavcev na pomoč Vegrada čakala več kot leto dni.
Zagovornik Gabrijelove Rafael Mohorko je podprl vse Kandutijeve predloge in ocenil, da njegova stranka potrebuje primeren čas, da se o teh dokazih izjasni nemudoma ali na naslednjem naroku. Mohorko je predlagal zaslišanje številnih prič, med drugim tudi treh stečajnih upraviteljic Vegradovih družb.
Sodnica Ingrid Lešnik, ki je vodila današnji narok, je glavno obravnavo razpisala za 10. oktober, do 5. septembra pa pričakuje točne naslove vseh predlaganih prič, nato bo vpletene v zadevo pisno obvestila, kdo bo zaslišan in kdo ne.
