Trojica iz afere Teš 6 zaradi trgovanja z delavci obsojena na pogojne kazni

Maribor – Okrožna sodnica Vanja Verdel Kokol je končala sodni postopek v razvpiti aferi Teš 6 s skesano gradbeno baronico Hildo Tovšak v glavni vlogi. Trojico, ki krivde, tako kot večina obtoženih, ni priznala, je obsodila na pogojne zaporne kazni.

Potem ko so obdolženi zaradi suma mešetarjenja s srbskimi varilci pri gradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne kot po tekočem traku priznavali krivdo in se s tožilstvom pogodili za bolj ali manj mile kazni, so na zatožni klopi ostali le še Aleš Mak, Marjeta Karner Lukač in Darka Rudolf. Luka Moljk iz specializiranega državnega tožilstva je zanje predlagal pogojne zaporne in stranske denarne kazni, čemur je sodišče pritrdilo, le pri višini je bilo bolj milostno.

Zaradi pomoči Tovšakovi

Za Marjeto Karner Lukač je Moljk predlagal osem mesecev pogojne kazni z dveletno preizkusno dobo ter 3000 evrov denarne kazni, sodišče pa ji je prisodilo dva meseca manj ter ji naložilo plačilo 900 evrov v osmih mesecih. Za Darko Rudolf bi bila po mnenju tožilca primerna desetmesečna pogojna kazen z dveletno preizkusno dobo ter pet tisočakov denarne kazni, a je sodnica sklenila, da bo zadostovalo sedem mesecev in 1300 evrov, ki jih mora prav tako plačati v osmih mesecih po pravnomočnosti sodbe.

Najbolje jo je odnesel Aleš Mak, saj je Moljk zanj predlagal šestmesečno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let ter tisoč evrov kazni, sodišče pa je odločilo, da zadostuje štirimesečna pogojna kazen z enoletno preizkusno dobo in 200 evrov denarne kazni. Plačati jo mora v štirih mesecih po pravnomočnosti sodbe.

Tožilstvo je od omenjene trojice levji delež pri pomoči Tovšakovi pripisalo Rudolfovi, Karner Lukačeva in še posebej Mak sta odigrala manj pomembni vlogi. Kot olajševalni okoliščini je Moljk omenil, da še niso bili obsojeni in si niso pridobili koristi, so si pa zanjo prizadevali, kot oteževalno pa, da je šlo za korupcijsko dejanje v škodo tujih delavcev, kar se je dogajalo v času velikega izkoriščanja delavcev.

Dobri dve leti po sodiščih

Sodni proces se je začel avgusta 2013, ko sta krivdo takoj priznala Poljak Marek Konfisz in Aleš Pangerc. Konfisz je bil direktor podjetja Remak, pristojen za stike z Alstomom, in je po obtožnici prejel okrog 1700 evrov, po izračunih tožilstva pa bi jih dobil še najmanj 28.800. S tožilstvom se je pogodil za eno leto zapora, a v obliki dela v splošno korist. Plačati je moral še 17.000 evrov denarne kazni, odvzeli so mu tudi premoženjsko korist. Pangerc se je izvlekel z enako prostostno kaznijo, ki so jo prav tako nadomestili z delom v splošno korist, plačati pa je moral še 12.000 evrov denarne kazni.

Tovšakova se je pokesala precej kasneje, šele februarja letos, in na svoj kazenski konto dodala še osem mesecev zapora (zdaj prestaja skupno osemletno zaporno kazen) ter 15 tisočakov denarne kazni. Tožilstvo ji je naprtilo, da je vodila in usmerjala domnevne sostorilce ter Konfiszu med drugim obljubila nagrado, če bi za varilska dela zaposlil njene delavce.

Prav tako so krivdo zaradi pomoči Tovšakovi pri nedovoljenem dajanju in prejemanju daril, povezanih s posredovanjem tujih delavcev za projekt Teš 6, priznali Uroš Plankar, Matjaž Tovšak, njen nečak, in Monika Mravljak. Plankar je dobil pol leta pogojne zaporne in 1500 evrov denarne kazni, ker je za sklenitev pogodbe s poljskim podjetjem Remak za opravljanje varilskih del pri šestem bloku dal na razpolago svojo družbo Terbo ter poskrbel za dokumentacijo in upravne postopke za zaposlitev tujih varilcev. Kazen 2500 evrov je sodišče naložilo tudi družbi Terbo.

Matjaž Tovšak si je prislužil šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter 1200 evrov denarne kazni, Mravljakova pa osemmesečno pogojno zaporno kazen z dveletno preizkusno dobo ter 600 evrov denarne kazni. Poleg tega ji je sodišče odvzelo 800 evrov protipravne premoženjske koristi.

Primer Teš 6 je sicer v javnosti najbolj odmeval zaradi skrivnostnega izginotja Hilde Tovšak, ki je 17. maja 2013 po izpustitvi iz pripora izginila, kot bi se v zemljo ugreznila, čeprav bi se morala vanj vrniti že naslednji dan. Tožilec Harij Furlan je namreč še isti dan vložil obtožnico in zahteval ponovno uvedbo pripora, a so jo našli šele 24. maja v okolici Mislinje, kjer se je sama predala policiji.

Zapletlo se je, ker jo je policija najprej ovadila zaradi suma nedovoljenega dajanja daril po prvem odstavku 242. člena kazenskega zakonika, tožilec Furlan pa je v zahtevi za preiskavo kaznivo dejanje spremenil v milejšo obliko, po drugem odstavku. Ker je v tem primeru zagrožena nižja kazen, sme biti zoper osumljenca odrejen le 15-dnevni pripor (Tovšakova je v njem preživela 78 dni), zato ga je sodišče odpravilo. Službeni nadzor dela sodišča je kasneje razkril, da bi moralo sodišče Tovšakovo na prostost izpustiti že 12. aprila, ko je Furlan prekvalificiral kaznivo dejanje.