Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekdanji državni sekretarki na kmetijskem ministrstvu Sonji Bukovec ne bo več treba na sodišče. Tožilstvo je umaknilo obtožni predlog zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v postopku vračanja dveh bulmastifov Saši Baričeviču.
Naj spomnimo, da je tožilstvo Sonji Bukovec očitalo, da je meje svojih pravic prestopila, ko je decembra 2008 poklicala generalno direktorico Vursa Vido Čadonič Špelič in jo spraševala, zakaj Vurs ne vrne Saši Baričeviču bulmastifa, ki so mu ju zasegli po napadu na Stanislava Megliča marca 2006 (Baričeviča so njegovi trije psi 2. februarja 2010 ogrizli do smrti, Bukovčeva pa je bila kot družinska prijateljica med prvimi na prizorišču dogodka).
Pri tem ji je menda zagrozila, da bo v primeru usmrtitve psov, ki jo je bil naložil veterinarski inšpektor, in če bo Baričevič vložil odškodninsko tožbo, velikansko odškodnino plačal ne le Vurs, temveč tudi ona osebno, je trdilo tožilstvo.
Umik po zaslišanju Vide Čadonič Špelič
Bukovčeva je očitke o grožnjah zanikala in se zagovarjala, da je Čadonič Špeličevo klicala kot dolgoletna prijateljica, in ne kot uradna oseba.
Pravi, da je hotela izraziti začudenje nad odločbami Vursa, ki je po prvi in drugi odločbi kljub napotilom upravnega sodišča in ministrstva izdal še tretjo odločbo za usmrtitev psov, in opozoriti na posledice. »Po tem sva še večkrat po sestankih klepetali in nikoli mi ni rekla, da je to dojela kot grožnjo, sicer bi se ji opravičila.«
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zastopa Sonjo Bukovec, nam je potrdil, da je ljubljansko okrožno državno tožilstvo umaknilo obtožni predlog zoper njegovo varovanko.
Z vzroki umika (še) ni seznanjen, saj še nima obrazložitve, predvideva pa, da je tožilstvo tako odločitev sprejelo zaradi pričanja Čadonič Špeličeve.
»Lahko zgolj domnevam, da je tožilstvo preučilo prepis posnetka zadnje glavne obravnave, predvsem pričanje direktorice Vursa, v katerem je ta sicer potrdila klic Bukovčeve, vendar je izpovedala tudi, da meni, da ta takrat ni nameravala groziti, je pa bila sama čustveno pretresena zaradi klica. Seveda pa to ne pomeni izvrševanja znakov kaznivega dejanja v smislu zlorabe uradnega položaja.«
Kot poudarja, je Bukovčeva Čadonič Špeličevo takrat klicala kot kolegica in jo je »zgolj opozorila na spoštovanje odločitev upravnega sodišča v smislu morebitne odškodninske odgovornosti države oziroma ministrstva za kmetijstvo. Poleg tega moja stranka nikoli ni nikomur nalagala, kako naj se odloči v tej zadevi oziroma da naj se pse vrne lastniku. Dokazni postopek pa je vse navedeno potrdil,« dodaja Kovačič Mlinar.
Doslej en pravnomočni epilog
Obtožni predlog proti Bukovčevi je (bil) prvi obtožni akt tožilstva v razvpiti aferi Bulmastifi, ki je pred leti dodobra pretresla tudi politične vrste.
Tožilci so ga spisali po tem, ko so se zadevi po prvotnem zavrženju kazenskih ovadb zoper domnevno vpletene znova posvetili »glede na nekatera nova dejstva in podatke, ki so se pojavili v oddaji Pogledi Slovenije 16. decembra 2010«.
Izkupiček dodatnih zaslišanj prič je bil obtožni predlog proti Bukovčevi, nato pa še proti kinologoma Alenki Černe in Rajku Rotnerju, sicer stricu nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal.
Černetova in Rotner sta domnevno ponaredila listine, ko sta tri mesece po napadu bulmastifov na Megliča v ljubljanskem zavetišču Gmajnice opravila izredni vzrejni pregled in enemu od psov izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka.
Ljubljansko okrajno sodišče ju je v skrajšanem postopku obsodilo in jima izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, s katero jima je določilo pogojno zaporno kazen. A ker sta proti sodbi pravočasno ugovarjala njuna zagovornika, jo je sodišče razveljavilo, glavno obravnavo pa je razpisalo za 18. decembra.
Ta čas pa poteka sojenje policistoma Alešu Conradiju in Dušanu Mikolčeviču zaradi domnevnega nevestnega dela v službi.
Tožilka Dragica Kotnik jima očita, da sta zavestno preprečila, da bi preiskali, kaj se je tistega večera, ko je umrl Baričevič, dogajalo v njegovem stanovanju, saj da sta se po tragediji na Oražnovi ulici strinjala, da okoliščine, ki kažejo na sum mučenja živali in navzočnost neznane osebe, ne gredo v policijski zapisnik.
Pravnomočni sodni epilog (pogojno obsodbo) je doslej dobil le postopek proti policijskemu komandirju z Viča Francu Maroltu, ki je brskal po mobilnem telefonu policistke in v njem iskal fotografijo Baričevičevega trupla z Oražnove.
