Umorjeni se je zavedal nevarnosti svojega poklica

Ljubljana − Svojci, prijatelji, sodelavci in drugi se bodo danes na ljubljanskih Žalah poslovili od umorjenega 33-letnega policista Igorja Mauserja. Zaradi njegove smrti je policijski kolektiv povsem skrušen, storilec pa je menda še vedno v komi.

Igor Mauser je bil med kolegi na viški policijski postaji izjemno priljubljen, žalna knjiga, ki je ob vstopu v stavbo na Tbilisijski, pa jih stalno spominja na izgubo cenjenega in spoštovanega sodelavca. »Ko si na terenu, še nekako odklopiš, ko pa vidiš Igorjevo fotografijo ob žalni knjigi, se znova zaveš, da ga resnično ni več. Vsakič znova spoznaš, da je to resničnost, da to niso sanje,« pravi eden od viških policistov, ki o pokojniku pravi, da je bilo zanj delo policista resnično poslanstvo. »To službo je opravljal z veliko vnemo, srcem, verjel je v boljši svet in se zanj tudi boril,« pove in brez sramu prizna, da odkar je v soboto izvedel za tragedijo, težko zadrži solze.

Zato ne preseneča, da so policijski psihologi stalno v polnem pogonu, saj pomoči in pogovora ne potrebujejo le tisti, ki so bili na kraju sobotne tragedije na Ižanski cesti, ampak tudi številni drugi viški policisti, ki so Mauserja poznali. Na generalni policijski upravi so nam potrdili, da imajo psihologi polne roke dela, saj je kolektiv zaradi krute izgube njihovega kolega močno pretresen.

O umoru in poskusu umora ni več kaj dosti znanega, kriminalistična preiskava še poteka. Storilec, 44-letni Samo Tadin, je še vedno hudo poškodovan na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Prestal je več operacij, kako resno je njegovo stanje, ni znano.

Trčenje s silovito hitrostjo

V vsej žalostni zgodbi je dobra novica, da je 26-letni policist Kristjan Čož, ki je bil prav tako udeležen v načrtovani prometni nesreči, že zapustil bolnišnico in je v domači oskrbi. Negotovo pa je, ali bo zaradi hude travme sploh še kdaj sposoben za delo na terenu. Glede na silovito trčenje je prav sreča, da se je Čožu samemu uspelo izvleči iz povsem zmečkane službene škode in so bile njegove rane le lažje. A če se bodo fizične poškodbe zacelile, bo gotovo precej težje zabrisati psihične posledice tragedije.

Po naših podatkih so na podlagi naprave GPS ugotovili, da je policist na nujni vožnji pred trčenjem peljal kakšnih 150 kilometrov na uro, močno pa je na stopalko za plin pritisnil tudi Tadin, ki je opel astro za izpeljavo krutega načrta najel v Postojni. Da v morebitnem sodnem postopku ne bi bilo dileme, ali je šlo za nesrečo ali načrtovano dejanje, si je na zahtevo dežurne preiskovalne sodnice kraj nesreče ogledal tudi izvedenec cestnoprometne stroke. Da je storilec dejanje skrbno načrtoval, pove že podatek, da je prihajajočo patruljo spremljal z daljnogledom s Petrolovega bencinskega servisa. Tega je menda pred tem kupil v Leclercu na Rudniku. V razbitinah opla so preiskovalci našli tako račun kot embalažo za daljnogled.

Ničesar ni prepuščal naključju

Pokojni policist je bil v službi vedno pripravljen in se je zavedal nevarnosti svojega poklica, pravijo naši sogovorniki. Prav zato je bil eden redkih, če ne celo edini na PP Vič, ki ni ničesar prepuščal naključju in se je na teren vedno odpravil v posebni neprebojni srajci. To je nosil tudi v vročih poletnih dneh, čeprav je bilo delo z njo vse prej kot prijetno in udobno.

A Igor Mauser, ki je v službi varoval življenja drugih, je bil ob varovanju svojega življenja zaradi podlega načrta Sama Tadina povsem nemočen. Kot smo že poročali, je Mauser pred leti s kolegom in kolegico s PP Vič oskrbel tri najhuje poškodovane v hudi prometni nesreči in jim s tem morda rešil življenje. Ker je naredil več, kot mu nalaga zakon, si je takrat prislužil medaljo za požrtvovalnost. Z enako vnemo je med drugim preprečil samomor.