V enem dnevu dvignil 364.000 evrov gotovine

Kranj – Sojenje predsedniku Stanovanjske zadruge Gorenjske (SZG) Francu Teranu, obtoženemu oškodovanja upnikov, in nekdanjemu odvetniku Kristijanu Gnilšaku zaradi pomoči pri tem istem kaznivem dejanju, in tudi kaznivega dejanja izneverjanja, na kranjskem okrožnem sodišču se bliža koncu in se bo predvidoma zaključilo 4. maja.

Sodnica Marjeta Dvornik je danes zavrnila dokazne predloge tožilstva, naj sodišče angažira izvedenca ekonomske stroke za ugotovitve, katere upnike in koliko terjatev in dolgov je imela SZG konec leta 2010 in v letu 2011, vrednost premoženja SZG ter koliko upnikov je bilo v tem obdobju poplačanih. Prav tako je sodnica presodila, da pričanje nekdanjega kranjskega župana Mohorja Bogataja ni potrebno in da tudi nima smisla čakati na konec davčnega postopka, uvedenega proti Gnilšaku.

Nekdanja predsednica nadzornega odbora Mestne občine (MO) Kranj Alenka Podbevšek je na pričanju razložila, da v času, ko je občina 25. novembra 2010 sklenila sodno poravnavo v višini 620.000 evrov, nadzorni odbor še ni bil imenovan (pa tudi mestni svet še ni deloval, op. a, saj je to odločitev o poravnavi sprejel takoj po prevzemu mandata kar sam Bogataj). »Tedanjega župana Bogataja smo večkrat zaprosili za dodatna pojasnila in dokumentacijo v zvezi s sodno poravnavo, ki je bila sklenjena v relativno visokem znesku, vendar o tem, kam je šel denar iz fiduciarnega računa odvetnika Gnilšaka nismo nikoli izvedeli,« je navedla Alenka Podbevšek.

Obtoženega Kristijana Gnilšaka, ki je bil nekoč Bogatajev svetovalec in pooblaščeni odvetnik na kranjski občini, imel pa je tudi mandatno pogodbo s SZG, je na kranjsko sodišče pospremil nekdanji generalni direktor Dursa Ivan Simič, vendar sodnica ni dovolila, da bi davčni strokovnjak pomagal obtoženemu zastavljati vprašanja pri zaslišanju davčne inšpektorice Božidare Papež. Inšpektorica je tako pojasnila, da je pri izračunu davka od prihodka in davka morala preveriti tudi Gnilšakov fiduciarni račun. Na fiduciarni račun odvetnika iz sodne poravnave je bilo 23. decembra 2010 nakazanih 420.000 evrov in še isti dan je štirikrat po 91.000 evrov dvignil v gotovini, se pravi skupaj 364.000 evrov, preostalo pa je nakazal na račun odvetnika SZG. Denar z osebnega računa je šel za poplačila računov, 10.000 evrov je šlo denimo za odplačilo posojila za odvetnikov avto. Povedala je tudi, da je Gnilšak naredil gotovinski polog na transakcijski račun v višini 140.000 evrov, za kar pa izvor ni pojasnjen.

MO Kranj je 5. aprila 2011 na odvetnikov tekoči račun kot drugi obrok iz sodne poravnave nakazala še 200.000 evrov, in od te vsote je Gnilšak 49.000 evrov prenakazal na svoj drugi zasebni račun, en teden pozneje pa je poravnal tri račune z gotovino, in sicer za adaptacijo poslovnih prostorov v skupni višini 115.000 evrov. Inšpektorica je vztrajala, da bi moral Gnilšak denar, ki ga je dobil na računa iz sodne poravnave, porabiti za poplačilo upnikov SZG, preostanek pa bi moral ostati v SZG. Ugotovila je tudi, da je pogodba med SZG in upnikom CP Kranj navidezna in da se je z njo skril posel. »Pogodbo, po kateri je odvetnik odkupil terjatev CP Kranj za 182.000 evrov, sem obravnavala in je nerazumna, v postopku pa nisem dobila dokazil oziroma knjigovodskih listin SZG in CP Kranj, da ta dolg res obstaja, zato trdim, da je bilo to prirejeno. Veste, ne vem kaj vse se je dogajalo s temi 620.000 evri, več kot polovica je šla za stroške odvetnika oziroma njegove pisarne in tako ne gre!« je dejala inšpektorica. Dodala je še, da je zaradi grožnje davčni postopek, ki ga je naprej vodila sama, potem nadaljevala in tudi zaključila skupaj z inšpektorico Branko Tekavčič. Na vprašanje, kdo ji je grozil, je odgovorila, da jo je gospa, ki jo je Gnilšak angažiral za pripravo izvedeniškega mnenja, prišla opozoriti, da bi morala zmanjšati davčne obveznosti, zaradi česar jo je prijavila policiji.