Tiskane izdaje
Kriminalisti v obeh terciarnih centrih preiskujejo več zdravnikov zaradi suma omogočanja sprejemanja mimo čakalnih vrst, ki so v našem zdravstvu, kot je znano, nedopustno dolge.
Izvajanje aktivnosti v predkazenskem postopku zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj naj bi po naših informacijah sprožilo ravnanje enega človeka. Ta si je domnevno v delu celotne zgodbe, ki je sicer precej širša, s spretnim spletanjem mreže socialno naravnanih zdravnikov izboril usluge, za katere je potem dobival denar.
Izvedeli smo, da preiskovani v svojem delovanju menda ni imel le finančnih koristi, ampak si je pomagal tudi z izsiljevanjem, grožnjami in ustrahovanjem. Prizadeti, ki so se, kot trdi naš vir, upravičeno počutili ogrožene, so sprožili preiskavo kriminalnega dejanja, o katerem kriminalisti zdaj pridobivajo informacije v več klinikah.
Postopke je sprožil tudi kirurg onkološkega inštituta dr. Erik Brecelj. »Vložil sem ovadbo, najverjetneje nisem bil prvi,« je povedal za Delo. Zakaj? »Ker sem izvedel, da je soprog moje pacientke dal tretji osebi 20.000 evrov za to, da bi se ta pri meni dogovorila za zdravljenje njegove soproge.«
Iz UKC so sporočili le, da je preiskava povezana s problemom čakalnih vrst in da bodo kriminalistični policiji izročili vso zahtevano dokumentacijo. Na onkološkem inštitutu je bila najprej predvidena izjava generalne direktorice Zlate Štiblar Kisić, a je ostalo le pri formalni potrditvi kriminalistične preiskave. Ministrica Milojka Kolar Celarc zagovarja ničelno toleranco do korupcije in podpira vse preiskave v zvezi s tem, so se odzvali na ministrstvu za zdravstvo. V konkretnem primeru sklepajo, »da gre za preiskavo posameznikov, ki so za materialne nagrade obljubljali ali omogočali preskakovanje čakalnih vrst«.
Ena oseba pridržana
Na policiji so, zaradi tajnosti postopka, prav tako skopi. Potrdili so zgolj to, da izvajajo aktivnosti v predkazenskem postopku oziroma preiskujejo sum storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Pri tem je sodelovalo 45 kriminalistov in policistov Policijske uprave Ljubljana, ki so opravili 18 hišnih preiskav in več zaslišanj. Eni osebi so odredili pridržanje do 48 ur. Več so razkrili na ministrstvu za zdravje, kjer sklepajo, da gre za preiskavo posameznikov, ki so za materialne nagrade obljubljali ali omogočali sprejemanje mimo čakalnih vrst. Po do zdaj znanih podatkih bi lahko šlo za kazniva dejanja, povezana s korupcijo, za katera je zagrožena kazen med enim in osmimi leti zapora.
Prihodnje leto čakalni seznami bolj pregledni
Ministrica preiskave v zvezi s korupcijo podpira, a priznava, da še tako dober sistem ne more preprečiti sprejemanja mimo čakalnih vrst. Nad čakalnimi seznami sicer bedita zdravstveni inšpektorat in zavod za zdravstveno zavarovanje. Lahko jih vpogledajo tudi zastopniki pacientovih pravic ali pacienti sami.
Večji pregled nad čakalnimi vrstami bo zagotovilo eNaročanje, ki bo zaživelo januarja, napovedujejo na ministrstvu. Nekaj izboljšav bo prinesla tudi zakonodaja: dopolnitev zakona o pacientovih pravicah ter pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah in vodenju seznamov.
Pod drobnogledom kriminalistov zadnja leta
Kriminalisti UKC in onkološkega inštituta niso obiskali prvič. Gre za tretjo odmevnejšo preiskavo v UKC v zadnjih treh letih in drugo preiskavo na onkologiji v dveh letih. Septembra 2014 so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada opravili hišne preiskave, povezane z obnovo vodovoda na onkologiji. Tega so menda preplačali za dva milijona evrov. Zaradi suma zlorabe uradnega položaja so ovadili 15 oseb.
Ena pomembnejših preiskav se je začela decembra 2013, ko so po državi opravili preiskave na 58 naslovih zaradi domnevne korupcije. Šlo je za sum, da so dobavitelji opreme dajali nagrade zdravnikom in zaposlenim na zdravstvenih ustanovah v zameno za to, da bi bili izbrani na razpisih. Del strukture cene teh pripomočkov je menda že vseboval odstotke, ki so bili namenjeni podkupninam. Specializirano državno tožilstvo je marca na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo 15 fizičnih oseb in ene pravne osebe − tudi proti osmim zdravnikom, dvema farmacevtkama in štirim dobaviteljem −, a sodišče o tem še ni odločilo, saj mora pred tem zaslišati osumljence. To so začeli konec septembra.
Kriminalisti so klinični center znova obiskali štiri mesece pozneje, ko so opravili osem hišnih preiskav in začasno pridržali pet osumljenih zaradi suma prirejanja javnega naročila za servisiranje operacijskih miz. Povzročena škoda je bila ocenjena na 448.000 evrov. Po poročanju medijev se je med osumljenci znašel takratni generalni direktor UKC Simon Vrhunec ter družba Medicoengeneering in njegova direktorica Tanja Frantar Zabret. Sumijo, da je podjetje UKC poslalo listine, na podlagi katerih je bilo pripravljeno javno naročilo.
Gre za naslednika podjetja, ki je bilo vpleteno že v prvo afero z operacijskimi mizami leta 2002, ko je UKC brez javnega razpisa kupil 38 miz Maquet za 1,1 milijarde tolarjev, pri čemer naj bi jih preplačal za 600 milijonov. Upravni nadzor je pokazal, da je bilo s tem naročilom narobe vse, a je zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča leta 2004 zavrnil tožilsko zahtevo za preiskavo proti takratnemu direktorju Primožu Rodetu ter Janezu Zajcu, Slavku Maroltu in Gregorju Cerkveniku.
UKC je leta 2009 tožil Medicoengineering in zahteval ničnost pogodbe in začasno odredbo o prenehanju odplačevanja dolga, a sta se leta 2011 poravnala. Poravnava je bila vredna 530.000 evrov, Medicoengineering pa je ta znesek poravnal s servisiranjem opreme.
