Tiskane izdaje
Ljubljana – Kadar je v prostore trezorja prišla stranka, bi morali biti varnostniki vselej za zaprtimi vrati v kabini, je na sojenju domnevnima roparjema sefov SKB Dejanu Vidmarju in Sašu Nosetu povedala direktorica splošnega sektorja pri SKB, Vojka Loparnik Klešnik.
Direktorica splošnega sektorja Vojka Loparnik Klešnik, katere zadolžitev je bil tudi nadzor nad varovanjem, predvsem je skrbela za to, da se spoštujejo standardi in priporičila za varovanje, je na sodišču včeraj opisovala, kako je bilo organizirano varovanje sefov v času največjega ropa pri nas – ropa sefov SKB v noči na noči na 1. november 2005.
Največja šibkost varovanja, ki so jo izkoristili tudi roparji, je bila prav zloraba kode najemnikov sefov. Na sodišču je bilo slišati, da je bil v prostorih tudi detektor kovin, ki pa ni deloval, za pregledovanje strank tudi niso imeli osnove. Sistem varovanja je sicer v sodelovanju z banko vzpostavilo podjetje VTZ.
Predvsem obrambo je zanimalo, kdo vse je poznal delovanje sistema in kje so nameščene kamere. Vojka Loparnik Klešnik je pojasnila, da so za kamere, ki so bile vidne, vedeli vsi varnostniki, posnetki, ki so jih hranili en mesec, pa so se nalagali zgolj na računalnik v varnostni kabini. Obrambo je prav tako zanimalo, kdo vse je imel dostop do seznama strank, a bi več o tem po njenih besedah vedel povedati takratni vodja poslovalnice.
Ko je eden od približno 3000 takratnih najemnikov sefov (teh je bilo 5000) hotel dostopati do svojega sefa, je najavil svoj prihod, nato pa je vtipkal svojo kodo, ki je bila sestavljena iz številke sefa in dodatne številke. Če se je koda ujemala, ga je sistem spustil skozi prva vrata, ko so se ta zaprla, je lahko šel skozi druga vrata, nato pa skozi glavna vrata v trezor. Ta čas bi morali biti varnostniki v kabini, ki so bila varovana s težkimi vrati, v katerih je bilo varnostno steklo. »Takšna so bila navodila, zakaj so bila vrata v času ropa odprta, ne vem,« je povedala.
Nosetovega zagovornika Gorazda Fišerja je zanimalo tudi, ali drži navedba enega od varnostnikov, ki je povedal, da so varnostniki, ko je najemnik sefov vtipkal svojo kodo, videli vse podatke, vključno s kodo, da bi tako lahko pomagali stranki, če bi imela težave z dostopanjem do sefa. Vojka Loparnik Klešnik je povedala, da o tem ne ve ničesar, varnostniki so po njenem vedenju videli številko sefa in ime ter priimek najemnika, ne pa kode. Prav tako ni vedela nič o tem, da naj bi bila vrata varnostne kabine tako slaba, da se jih je dalo odpreti že z močnejšo brco. Po njenem vedeju so bila varnostna vrata ustrezna, takšna uporabljajo še danes. Več o samih podrobnostih varnovanja bi sicer lahko povedal takratni vodja varovanja.
O neustreznem varovanju je prejšnjič na sodišču sicer spregovoril Draženko D., varnostnik, ki je zvezan ob Nosetu v času ropa SKB prebil vso noč. Med drugim je povedal, da so na pomanjkljivosti večkrat opozarjali, zanje so odgovorni vedeli. Zmotilo ga je predvsem to, da varnostniki niso bili v ločenem prostoru in so se morali veliko ukvarjati s strankami ter tako prihajali z njimi v stik.
»Če je prišla kakšna starejša oseba, se je celo zgodilo, da sem moral namesto nje vtipkati kodo,« je povedal. Največja napaka pa je bila po njegovem mnenju, da varnostniki sploh niso imeli nobene povezave z zunanjim svetom. »Niso si dali dopovedati, da si med varovanjem sefov brez povezave z zunanjim svetom mrtev,« je povedal. Za to so menda vedeli vsi, tudi inšpektorji, ki so jih preverjali. A se ni nič zgodilo.
