Naj spomnimo, da je Karner po lastnih beesedah prek slovenskega odvetnika Marka Bošnjaka na ESČP vložil pritožbo marca 2012. Nato so prvo pritožbo umaknili in prek avstrijskega odvetnika Rolanda Grilca vložili še eno pritožbo na ESČP, ki pa je 19. decembra lani odločilo, da je ta nesprejemljiva za obravnavo.
Da so obravnavali le eno pritožbo Karnerja, so nam v torek na ESČP potrdili dvakrat, tudi po tem, ko smo jim sporočili, da je bila druga pritožba po Karnerjevih zagotovilih vložena 17. julija 2012. Karnerja smo prosili za julijsko opravilno številko, saj je trdil, da imamo le tisto, ki označuje marčevsko pritožbo. Te številke nam ni sporočil. Res pa je, da v dopisu ESČP, ki je bil poslan odvetniku Grilcu, ta pa ga je posredoval Karnerju in odvetniku Bošnjaku, piše, da je bila zavrnjena pritožba, ki je bila vložena marca 2012, kar bi lahko potrjevalo obstoj še ene pritožbe in s tem tudi še ene opravilne številke.
ESČP: Ni bilo druge pritožbe
In tako smo v torek zvečer ESČP še tretjič prosili, naj svoje podatke spet preverijo, pojasnili pa smo tudi, da se Karner sklicuje na besede odvetnika Grilca, ki mu je dejal, da je opravilna številka iz julija 2012 drugačna, a da te, drugačne, nima. Včeraj popoldne je sodišče spet odgovorilo: »Lahko potrdimo, da imamo v zvezi z zadevo le eno opravilno številko.«
Da bi razkadili vsakršen dvom in odpravili možnosti za nesporazum, smo sodišče vprašali še, ali je možno, da je pod isto opravilno številko vodilo tako marčevsko pritožbo, ki je bila umaknjena, kot tudi julijsko, ki ni bila. Toda sodišče je bilo spet jasno: »Po naših informacijah 17. julija 2012 ni bila vložena nova pritožba. Dne 17. julija 2012 je pritožnik vložil zahtevo za začasno odredbo v skladu z 39. določbo pravil sodišča. Ta zahteva je bila zavrnjena 23. julija 2012 in odvetnik pritožnika je bil o tej odločitvi obveščen.«
Zakaj je to, ali je Karner vložil eno ali dve pritožbi na ESČP, tako pomembno? Ker bi obstoj še en pritožbe na ESČP pomenil, da so možnosti, da se izogne nameri avstrijskih organov, da ga izročijo ZDA, še odprte. Toda zdaj je neizpodbitno, da je ESČP obravnavalo le eno pritožbo in da jo je razglasilo za nesprejemljivo, zoper odločitev sodnika pa ni pritožbe.
Zakonca v Sloveniji
Zato je pričakovati, da se bosta zakonca (tudi) v prihodnje izogibala potovanj v Avstrijo, kljub temu pa sta za zdaj lahko povsem mirna doma: Slovenija namreč svojih državljanov ne izroča drugim državam, zato izročitev ZDA ni mogoča. Slovenskega državljana je sicer mogoče predati drugi članici EU, a le zaradi kazenskega postopka v tej državi, in ne zaradi predaje tretji državi.
Če bi Karnerje morebiti prijeli v kakšni drugi državi in bi ZDA od te zahtevala njuno oziroma njihovo izročitev, bi moral tudi v tej državi steči celoten postopek za izročitev v skladu z notranjo zakonodajo te države in morebitnim bilateralnim sporazumom z ZDA.