Veselinovič: NLB bi oškodoval, če ne bi odobril kredita

Ljubljana – Banka ima zaradi odobritve kredita Simoni Dimic, zaradi katerega so se nekdanji vodilni v NLB znašli na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča, le korist in ne škodo, je včeraj v svojem zagovoru povedal Draško Veselinovič. Potem, ko je višje sodišče razveljavilo oprostilno sodbo, se skupaj z Matejem Naratom in Miranom Vičičem ponovno zagovarja zaradi zlorabe položaja.

Da ponovno zavrača krivdo, ki se mu skuša naprtiti in da se v postopek odobritve kredita Simoni Dimic, vodji kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, in njenemu očetu Viktorju v skupni vrednosti 700.000 evrov, ki ga je podpisal aprila 2009, nikoli ni mešal, je svoj zagovor na sodišču začel nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. »Obremenile me niso niti priče tožilstva, ki so bile zaslišane tekom prejšnjega postopka, nobene škode pa ne vidi niti banka,« je povedal na sodišču. Glede očitka, da kredit za nakup in obnovo hiše Murglah ni bil dan po ceniku, ki naj bi ga upoštevali, je povedal, da je to sicer res, vendar je to veljalo za več kot 98 odstotkov kreditov, ki so jih podeljevali v tistem obdobju. Cenik, po katerem je tožilec izračunal premoženjsko-pravno korist in ki naj bi znašala 335.000 evrov, tako po njegovih besedah sploh ni veljal. Dodal je, da je kar dve tretjini vseh kreditov od cenika odstopalo v tolikšni meri, da je morala o njih odločati uprava. Veselinovič se prav tako ne strinja s tožilcem glede tega, da je šlo za preveliko tveganje, torej večje od tveganja, ki bi bilo še dopustno (tožilec med drugim opozarja, da je mesečni obrok za vsakega kreditojemalca znašal 1509 evrov, kar za Dimičevo predstavljalo več od dovoljene 65-odstotne obremenitve dohodka, Viktorju Dimicu pa ne ostane niti zajamčeni minimalni dohodek). Tveganje je po njegovih besedah namreč relativna stvar in se kaže v tem, ali se kredit vrača ali ne, kar je tudi edino merilo, je zatrdil. Poudaril je, da se kljub ocenjenem srednje velikim tveganjem, kakor so v NLB ocenili ta kredit, ta že osem let vrača. Veselinovič, ki je prepričan, da je bil kredit dan v okviru »svobodne podjetniške presoje«, je med drugim na sodišču še povedal, da je celo med krediti, ki so bili dani po internem priročniku, mogoče najti takšne, ki se ne vračajo.

Dimičeva izpogajala akcijsko ponudbo

Glede sporne obrestne mere s pribitkom 1,6 je prav tako povedal, da v tistem času ni bila neobičajna. »Ljudje, popolni neznanci, me na ulici ustavljajo in sprašujejo, zakaj me preganjajo, če imajo pa sami celo bolj ugodne kredite,« je dejal Veselinovič. Po njegovih besedah je bila sicer v tistem času na trgu identična akcijska ponudba za gradnjo hiš v Murglah, ki jo je videla tudi stranka in si izpogajala enake pogoje, kar pa ni nezakonito. »Kakšna druga banka bi z veseljem dala takšen kredit,« je zatrdil Veselinovič, ki je med drugim še opozoril, da tožilstvo pri izračunu zavarovanja kredita, ki naj ne bi bilo ustrezno (po besedah tožilca Luke Moljka je doseglo varnostni količnik 0,8, ob upoštevanju prodajne cene pa le 0,71) ni upoštevalo 200.000 evrov, ki so jih vložili v adaptacijo, ki zviša vrednosti nepremičnine in posledično tudi količnik, tako da zadosti tudi »ceniku«. »Sam sem primer skrbno pregledal. Primer so pripravile strokovne službe in priporočile odobritev kredita. Nisem imel razloga, da bi podvomil v to,« je za sodišču še zatrdil Veselinovič, ki je opozoril, da je Banke Slovenije ta kredit ocenila celo kot nebistveno tveganega. Celo več, Veselinovič je prepričan, da bi banko NLB oškodoval, če kredita ne bi odobril, saj bi izgubila stranko in zaslužek. Prepričan je, da mu nihče ne more očitati niti malomarnosti, kaj šele naklepa.

Več o tem, kako se je NLB trudila zadrževati stranke, je v svojem zagovoru povedal Miran Vičič. Razložil je, da je bila ob padanju tržnega deleža naše največje banke to namreč ključna strategija, tovrstni krediti v tistem času tako niso bili nikakršna redkost. Zatrdil je, da Simone in Viktorja Dimic ni poznal in ju ni srečal nikoli, prav tako ne partnerja Dimičeve Romana Horvata. Glede starosti Viktorja Dimica (pri 75 letih je dobil kredit za obdobje 30 let), pa je povedal, da je kot kreditojemalec nastopal le začasno, pozneje naj bi namreč kredit prevzel Horvat, ki je bil tudi porok. Tudi on je pojasnil, da so bili pribitki med 1,3 in 1,8 v tistem času običajni.

Matej Narat je v svoj zagovor povedal le, da vztraja pri vsem, kar je že povedal na prejšnjem sojenju. Sodnik Srečko Škerbec bo naslednji narok za glavno obravnavo izpeljal 7. novembra.

Spomnimo, da se je sojenje na prvi stopnji končalo z oprostilno sodbo (tožilec je za trojico predlagal pogojne kazni), ki jo je višje sodišče razveljavilo. Na ponovnem sojenju mora sodišče po navodilih višjega sodišča odobritev kredita obravnavali širše oziroma primerjalno s kreditnimi posli, ki so jih odobrili v tistem času.