Tiskane izdaje
Ljubljana − Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je nekdanji veleposlanici v Sarajevu Nataši Vodušek izredno odpoved delovnega razmerja po mnenju delovnega sodišča podalo prepozno, zato je ta nezakonita, Voduškovi pa pripadajo plače za nazaj in denarni obliž.
Delovno in socialno sodišče je namreč sklenilo, da Voduškovi delovno razmerje ni prenehalo 21. julija 2013, temveč je to trajalo do 20. maja letos, ko je bila izdana sodba. MZZ ji mora zato za ta čas obračunati vse zapadle bruto plače in od njih odvesti pripadajoče prispevke (za celotno obdobje, razen za julij 2013 v celoti in avgust 2013 do že odvedenega zneska 439 evrov), akontacijo dohodnine pa za čas po prihodu iz zapora od 1. maja lani do vključno 20. maja letos in ji za to obdobje izplačati neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega ji mora obračunati še denarno povračilo v višini 18.471 evrov bruto ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek.
Voduškova, pravnomočno obsojena na enoletno zaporno kazen, ker je oktobra 2008 v Sarajevu vinjena zapeljala skozi rdečo luč na semaforju in povzročila hudo prometno nesrečo, je 22. julija 2013 začela prestajati zaporno kazen (po dobrih devetih mesecih služenja so jo predčasno odpustili 30. aprila lani), ministrstvo pa je sklep o izredni odpovedi izdalo 8. julija 2013. Pri odločitvi o izredni prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je upoštevalo zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela, poleg tega da se je po dogodkih, ki so sledili prometni nesreči, med ministrstvom in nekdanjo veleposlanico porušilo medsebojno zaupanje.
A je delovno sodišče ugotovilo, da Voduškovi izredne odpovedi niso dali pravočasno. Na MZZ so uradno obvestilo okrajnega sodišča o tem, da je pravnomočno obsojena na leto dni zapora, prejeli 27. junija 2013, a so bili pristojni na MZZ že vsaj 22. maja tega leta seznanjeni, da bo zaradi prestajanja zaporne kazni z dela odsotna več kot šest mesecev. MZZ je namreč 22. maja 2013 takratnemu ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo poslal dopis oziroma predlog, ki ga je podpisal takratni generalni sekretar ministrstva Tomaž Kunstelj, za vmesno varnostno preverjanje Voduškove zaradi pravnomočne obsodbe, pa tudi iz interne komunikacije na MZZ izhaja, da so bili s kazensko obsodbo seznanjeni. A so ji kljub temu sklep o izredni odpovedi dali šele 8. julija 2013, kar je po preteku tridesetdnevnega roka, kar pomeni, da je bila prepozna in zato nezakonita, meni sodišče.
Voduškova je s tožbo zahtevala tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas po 21. maju letos oziroma vrnitev v službo (nazadnje je bila namestnica vodje sektorja za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo), a je sodišče ugotovilo, da je med strankama glede na vse okoliščine zaupanje tako porušeno, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Med drugim je nadrejenim neposredno po prometni nesreči povedala, da nesreče ni zagrešila vinjena in da ni prevozila rdeče luči, kar ne drži, poleg tega je kot javna uslužbenka, ki je predstavljala in zastopala interese Slovenije v drugi državi, s svojim ravnanjem škodovala ugledu Republike Slovenije.
Zato ji je sodišče namesto reintegracije prisodilo denarno povračilo v višini njenih šestih povprečnih mesečnih plač, kar nanese 18.471 evrov bruto. Če k temu prištejemo še plače za nazaj (z izjemo devetih mesecev, ko je bila v zaporu, povprečna plača Voduškove pa je bila dobrih tri tisoč evrov bruto), bo državo odpoved nekdanji veleposlanici stala več kot 55.000 evrov bruto brez zamudnih obresti.
Kot poudarjajo na državnem pravobranilstvu, sodba še ni pravnomočna in bo pravobranilstvo »sodbo skupaj s stranko, ki jo zastopa v tej zadevi, proučilo in se odločilo o morebitni pritožbi«.
