Vse več prevar pri tehtanju sadja in zelenjave

Tatvine po trgovinah: Izkušnje varnostnikov kažejo, da mladi kradejo cenejše reči, starejši pa dražje.

Objavljeno
01. april 2013 12.28
Kraja živil v Mercatorju v Ljubljani 28. marca 2013.
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
»Če ne bi bilo varnostnika, bi našo trgovino že povsem izropali,« je potarnala prodajalka v samopostrežni trgovini v središču Ljubljane. In prav zaradi obiskovalcev z lepljivimi prsti imajo po eni strani trgovci škodo, varnostniki pa polno dela, saj morajo biti ves čas na preži.

Analiza Sintalovih podatkov iz 57 trgovin pokaže, da tatovi vse pogosteje v žep vtaknejo hrano. Ali je »povpraševanje« po živilskih izdelkih povezano tudi z vse večjo revščino, ni znano, a bi to prej lahko povezali z mladostniškim prestopništvom, saj se takšnega podviga najpogosteje lotijo najstniki. Poleg klasičnih tatvin, ko stvar zdrkne pod jakno, v žep ali torbico, vse pogosteje opažajo prevare pri tehtanju sadja in zelenjave. Prav to se mogoče marsikomu zdi povsem nedolžno početje, a pod črto je kaznivo dejanje. Večino takšnega početja so budna očesa varnostnikov opazila z videonadzornim sistemom.

Moški po tehniko, ženske po ličila

Poleg hrane so največ kradli še ličila, tehniko, nakit in kozmetiko. Kot kaže, dajo mariborski tatovi precej več na videz kot ljubljanski. Kozmetika je bila na Štajerskem kar trikrat bolj priljubljena kot v osrednji Sloveniji. Sicer pa po številu tatvin geografsko pravzaprav ni razlik, te se nam­reč pojavljajo povsod, le potrebe se nekoliko razlikujejo. Najmlajši tatič je upihnil šele osmo svečko na torti, pod jakno pa je skril igračo crazy insect. Mnogo starejši in s precej drugačnimi potrebami je bil najstarejši nepridiprav, ki so mu varnostniki preprečili krajo. Devetdesetletnik je izmaknil baterije v vrednosti petih evrov.

Med pridržanimi je bil skoraj povsem enak delež nežnejšega spola in moških falotov. S to razliko, da se moški bolj spogledujejo s tehničnimi rečmi in igračami, ženske pa lepljive prste dobijo predvsem pri ličilih, nakitu, oblačilih in kozmetiki. Izkazalo se je še, da mladi najpogosteje kradejo cenejše stvari, starejši pa dražje. Največja tatvina, ki so jo preprečili sintalovci, bi lastnika trgovine oškodovala za 1800 evrov. Med večjimi krajami je bila tudi jakna za 700 evrov, nekdo pa si je pripravil že kup čokolad, skupaj vrednih kar 440 evrov. Tudi kakšen kos salame ali klobase ter viskija so želeli nepridipravi odnesti mimo blagajne, ne da bi izdelek plačali.

Pazi, kamera!

Na splošno varnostniki opazijo, da ljudje vse več kradejo za lastno uporabo in ne za preprodajo izdelkov. Varnostnik v eni od trgovin v središču Ljubljane nam je zaupal, da se pojavljajo povratniki, ki jim morajo pravzaprav ves čas zadrževanja v trgovini gledati pod prste, saj bi drugače skozi vrata gotovo odšli z neplačanim blagom. Storilce največkrat pridržijo in o tatvini obvestijo policijo, predvsem če to zahteva naročnik varovanja. Navadno s tatovi, ko jim enkrat stopijo na prste, nimajo težav, se pa žal najdejo tudi primeri, ko mora varnostnik napeti mišice in prestopnika obvladati s silo.

Brez ustreznega videonadzora bi se marsikateri tatič izmuznil roki pravice. Največ poskusov kraj so varnostniki tako preprečili na Obali, in to kar 56 odstotkov. Sicer pa nekatere izda nerodnost ali sumljivo obnašanje. Vsekakor za mnoge od njih velja pregovor, da priložnost dela tatu.