Tiskane izdaje
Wolf se je uvodoma izrekel za nedolžnega, povedal je tudi, da nima več premoženja, saj je vsega prenesel na otroke; dobiva le 8000 dolarjev mesečne rente od dohodka svojega posestva v Kanadi.
Največ začudenja, pa tudi nekoliko muzanja prisotnih, je povzročil Wolf med pričanjem o dogajanju v bančni poslovalnici v Lipnici februarja 2007, saj ni mogel prepričljivo pojasniti poteka dogodkov tistega dne.
Gre za ključni dan, ko je želel Wolf dvigniti 2,3 milijona evrov, ki mu jih je nakazal Wolfgang Riedl kot provizijo za uspešno svetovanje pri poslu Patrie v Sloveniji.
Potem ko je Wolf sodnici zatrdil, da se v poslovalnici banke ni zadrževal več kot 40 minut, ga je sodnica Marion Zöllner soočila s pričanjem bančnega uslužbenca, da sta bila Wolf in Riedl pri njem v poslovalnici kar štiri ure.
Wolf je trdil, da je odšel povsem brez denarja (banka je denar zaradi suma pranja denarja nakazala nazaj na Riedlovo podjetje), je pa Riedl v svojem pričanju pred tedni trdil, da je Wolfu tistega dne izročil 100.000 evrov.
Wolf je nato povedal, da se dogodkov tako natančno ne spominja. Prav tako ni znal prepričljivo pojasniti zakaj sta se takrat na banki z Riedlom sploh dobila.
Prav zaplet v poslovalnici banke je povzročil preiskavo v Avstriji, saj je uslužbenec primer prijavil uradu za preprečevanje pranja denarja.
Med zaslišanjem je bilo slišati tudi nekaj povišanih tonov, saj so Wolfa tožilčeve pripombe precej razburile. Wolf je večkrat omenil svoja nepolnoletna otroka, za katera mora skrbeti, nakar mu je tožilec Volkert Zackman očital, da želi prikazati, da je reven. »Tega mi ni treba. V življenju sem zaslužil več, kot lahko vi sploh sanjate,« mu je zabrusil Wolf, nakar je sodnica zahtevala mir in razpravo prekinila za čas kosila.
Po odmoru je Wolf pričal še o poslih med njegovim podjetjem v Liechtensteinu ICB in Tajskim poslovnežem Apichatom Sirithapornom.
Tajskega poslovneža in nekdanjega generala sploh ne pozna, je povedal,nato pa ni mogel natančno pojasniti, zakaj mu je njegovo podjetje nakazalo 670.000 evrov. Vztrajal je, da je šlo za različne projekte, od vodnih napeljav do tovarne cigaret.
Na vprašanje tožilca, ali se je kateri od projektov dejansko uresničil, je Wolf odgovoril, da ne. Tožilstvo v obtožnici trdi, da omenjeni denar, skupaj 900.000 evrov, sploh ni prišel do Rittaporna (to trdi tudi on), ampak da je šlo le za navidezne posle, dejansko pa je denar končal v Sloveniji kot podkupnina za nakup oklepnikov Patria.
