Za rešetkami bo poldrugo leto dlje

Maribor – »Zadovoljen sem, samo da ni zunaj,« je aprila letos dejal Vladimir Lenaršič, ki ga je med prepirom s sosedom le hitra reakcija rešila najhujšega. In zdaj je lahko še bolj zadovoljen, saj je višje sodišče Bojanu Ačku kazen zvišalo s štirih let in pol na šest let zapora.

Zaradi kako banalne stvari lahko sosedoma zavre kri, se je pokazalo 5. septembra lani na Visolah pri Slovenski Bistrici. Triinpetdesetletni Ačko se je, dobro podprt z alkoholom, okrog 18. ure s štirikolesnikom pripeljal do Lenaršiča in iz kovčka, ki je bil pritrjen na zadnjem delu vozila, vzel pištolo znamke Mauser. Nameril je v soseda, ker mu je ta že nekaj časa živce najedal s količkom ob cesti, s katerim je označil mejo posestva, a je Lenaršič strelčevo roko odbil in krogla je švignila mimo glave.

Seveda se spor v tistem trenutku ni končal. Jezni Lenaršič je Ačka podrl na tla in pridržal do prihoda policistov. Ko so ga ti hoteli postaviti pokonci, so ugotovili, da z njegovo nogo nekaj ni v redu. Med ravsanjem si jo je namreč zlomil, a ni povsem jasno, kako. Razširile so se celo govorice, da je Lenaršič Ačka mahnil z macolo, a je Lenaršič to zanikal.

Okrožna sodnica Barbara Nerat pri odmeri kazni ni upoštevala ne obrambe ne tožilstva. Medtem ko je tožilka Ivanka Slana za poskus uboja predlagala osem let zapora, je zagovornik Viktor Osim vztrajal, da je treba Ačka obsoditi le za poskus povzročitve hude telesne poškodbe, kar je milejša oblika kaznivega dejanja.

Sodnica je Ačku nekoliko pogledala skozi prste in mu naložila štiri leta in pol ječe. Ni se ji namreč zdelo pravično, da bi možakar za poskus uboja dobil isto kazen kot v primeru zaključenega delikta. Poleg tega je po njenih besedah zasvojen z alkoholom – patolog Rajko Kavalar je izračunal, da je imel v krvi 2,86 grama alkohola na kilogram telesne teže – in je dejanje zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.

Višje sodišče se s takšno razlago ni povsem strinjalo in je ugodilo pritožbi tožilke Ivanke Slana ter kazen zvišalo za poldrugo leto. Vodja mariborskih tožilcev Drago Šketa je zapisal, da je po mnenju višjih sodnikov utemeljena pritožba tožilke, ki je opozorila na večjo težo kaznivega dejanja, kot jo je ocenilo sodišče prve stopnje.

Najhujše je preprečila samo hitra reakcija oškodovanca

Usodnih posledic ni bilo izključno zaradi hitre in pravilne reakcije oškodovanca, ne pa zato, ker bi k temu, da je dejanje ostalo pri poskusu, kaj prispeval tudi obdolženec, je sodbo okrožnega sodišča po besedah Škete popravilo višje sodišče. In še: višji sodniki (odvetnik Osim bo njihovo odločitev izpodbijal z izrednim pravnim sredstvom) so presodili, je pojasnil Šketa, da »ni mogoče odreči pritožbenih navajanj tožilke, da je obdolženi že dalj časa grozil oškodovancu z ubojem in da ni prenehal niti po tem, ko je že bil izdan plačilni nalog zaradi storjenega prekrška, kot tudi, da je grožnjo ponovil po sami storitvi kaznivega dejanja«.

Ačko se je za svoje dejanje pokesal in razkril, da ni bil zgolj količek tisti, ki mu ni pustil spati. Jezilo ga je, ker je Lenaršič parkiral na zemljišču, ki ga je sam nameraval odkupiti, v nos mu je šla tudi kanalizacija: »Dalj časa se je to razvijalo, k meni so prihajale vse njegove vode. Zabetoniral sem si garažo, da ni voda prišla vanjo, prekopal sem cesto.«