Tiskane izdaje
Tatvina orožja je sicer v javnosti dvignila veliko prahu, saj je razkrila pomanjkljivosti pri varovanju skladišča in druge domnevne malomarnosti, ki so se dogajale pri ravnanju z orožjem v Povhovi jami.
Neposredno vpletena v eksplozijo bombe sta bila obsojena zaradi povzročitve splošne nevarnosti, prav tako četverica, ki je orožje ukradla iz vojaškega skladišča v Povhovi jami pri Pivki. Kot je znano, sta bombaša, ki so ju sicer po napadu ujeli v Metliki, odvrgla bombo M75, ukradeno iz skladišča orožja obrambnega ministrstva.
Osem zahtevkov
Sodišče je pravnomočno odločilo v primeru Iličića, ki je terjal 20.996 evrov. Višje sodišče v Ljubljani je namreč 4. julija lani potrdilo prvostopenjsko sodbo, s katero mu je okrožno prisodilo odškodnino 6472 evrov.
Pravobranilstvo je sicer dvomilo, da orožje sploh izvira iz omenjenega skladišča, opozorilo je tudi, da je bilo na poligonu in v skladišču zagotovljeno varovanje v skladu z minimalnimi tehničnimi standardi in poskrbljeno za tehnično in fizično varovanje ter da je bila zaradi vloma in bombnega napada vzročna zveza pretrgana. Menilo je, da bi zaradi tega morali odgovornost nositi tisti, ki so storili kazniva dejanja. A je sodišče sklenilo, da je država vendarle odgovorna. Potencialna nevarnost vojaškega orožja je namreč tako velika, da preprosto zahteva večjo skrbnost in 24-urno fizično varovanje, so menili sodniki.
Potem ko je bilo v Iličićevem primeru pravnomočno odločeno o temelju, je državno pravobranilstvo, ki zastopa toženo državo, tudi drugim poškodovanim ponudilo primerljivo odškodnino. Z Aliso Vujin je sklenilo poravnavo v višini 9000 evrov, za enak znesek se je konec aprila dogovorilo z Jasno Halačević, Nevenu Ivičiću pa je država izplačala 7000 evrov. Približno toliko je iztržil Željko Jović, ki je s tožbo sicer zahteval 20.624 evrov odškodnine, vendar se je z državo 26. maja sodno poravnal za 7500 evrov.
Še en odprt postopek
Junija je pravobranilstvo sklenilo sodno poravnavo tudi z Dejanom Bodirožo in se zavezalo plačati odškodnino 8000 evrov, pojasnjuje Anita Drev, predstavnica državnega pravobranilstva za odnose z javnostmi.
S ponujeno poravnavo pa se ni strinjal Amir Čehić, ki je zato s tožbo terjal 20.588 evrov odškodnine, a mu je uspelo iztožiti bistveno manj. Kot so nam odgovorili s pravobranilstva, je okrožno sodišče sredi julija sklenilo, da mu pripada 3029 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (sodba še ni pravnomočna).
Konec maja je bil namreč na naroku zaslišan izvedenec travmatologije, katerega mnenje za tožnika ni preveč ugodno. Čehić je ob eksploziji dobil drobec v petnico, kar pa mu po presoji strokovnjaka ni pustilo funkcionalnih posledic, poleg tega zatrjuje, da si je, ko je zaradi bombe odskočil med dva avtomobila, pri tem poškodoval dlan. Toda izvedenec je opazil njegove izjave med prvim pregledom, da si je roko pred tem poškodoval v pretepu. Po izvedenčevem mnenju je bolj verjetno, da si je dlančnico zlomil takrat, med drugim je na sodišču povedal, da gre za tipično boksarsko poškodbo.
Zadeva še ni pravnomočno končana še v enem primeru. Sodišče je 8. aprila letos izdalo sodbo, s katero je odločilo, da mora država poškodovancu Draganu Daljeviću plačati dve vrsti odškodnine: 14.100 evrov za nepremoženjsko in 306 evrov za premoženjsko škodo. »Republika Slovenija se je zoper takšno odločitev prvostopenjskega sodišča pritožila.«
