Zadeva Čehov: Revizija pokazala, da je bil posel preplačan

V nadaljevanju sojenja Andreju Lovšinu glede poslov Intereurope zaslišali pričo iz revizijske hiše KPMG.

Objavljeno
11. julij 2016 14.20
Iva Ropac, STA
Iva Ropac, STA

Koper – Revizija poslovanja Intereurope, ki jo je izdelala revizijska hiša KPMG dve leti po nakupu nepremičnin v Rusiji, o njenih izsledkih pa so govorili v nadaljevanju sojenja Andreju Lovšinu v zadevi Čehov, je pokazala, da naj bi bila tako zemljišča kot gradbena dela preplačana. Obramba nekdanjega prvega moža Intereurope, obdolženega zlorabe položaja, je opozorila na nekatere nedoslednosti.

KPMG je posebno revizijo poslovanja več Intereuropinih poslov opravila 2009, pri čemer je cenitev zemljišč in opravljenih gradbenih del na logističnem terminalu Čehov v bližine Moskve opravila njihova sestrska družba iz Rusije, je v nadaljevanju sojenja Andreju Lovšinu pojasnila Sonja Žnidaršič iz revizijske hiše KPMG. Rusi so se pri tem poslužili metode primerljivih zemljišč in prišli do sklepa, da bi bila realna cena zemljišč nižja od tiste, ki jo je plačala Intereuropa.

Iz poročila med drugim izhaja, da Intereuropa ob sklenitvi pogodb o nakupu zemljišč ni razpolagala z dokazili Konstantina Belousova, da je lastnik parcel. Prav tako je Riko dela na zemljišču začel še pred sklenitvijo pogodbe, sklenili so tudi več aneksov h pogodbi kljub dejstvu, da je bilo mogoče vsaj del dodatno zaračunanih stroškov predvideti vnaprej. Po pričanju Žnidaršičeve so njihovi ruski kolegi tudi glede gradbenih del ocenili, da bi bila vrednost izgradnje, če bi ponovno gradili, nižja od tiste, ki jo je plačala Intereuropa.

Lovšinov zagovornik odvetnik Dean Babič je opozoril, da so v KPMG v poročilu izrecno navedli, da ne odgovarjajo za točnost podatkov, ki jih je izdelal njihov partner. Lovšin pa je izpostavil, da KPMG kljub pogovoru z njim ni upošteval njegovih pripomb. Pri tem je sam, kot je dejal, dokazal, da sta bili vsaj dve sosednji parceli na območju Čehova prodani po višji ceni od tiste, ki jo je plačala Intereuropa.

Sojenje bodo nadaljevali po sodnih počitnicah.

Očitki tožilstva

Obtožba nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope očita, da je Intereuropa (glede na cenitev) zemljišča preplačala za vsaj 16,4, dela na velikem logističnem centru Čehov v Moskvi pa za približno deset milijonov evrov.

Tako naj bi Lovšin v omenjeni projekt brez vednosti nadzornega sveta vložil več kot 140 milijonov evrov, pri čemer je soglasje nadzornikov dobil naknadno. Novo vodstvo ga je prodalo za 45 milijonov evrov.

Intereuropa je namreč Konstantinu Belousovu (nekdanjemu direktorju moskovske družbe Riko MAŠ), ki pa je pri tem poslu nastopal kot fizična oseba, nakazala deset milijonov evrov are (še preden je Belousov postal lastnik 40 hektarov velikega zemljišča). Belousov je samo tri dni po nakupu zemljišča slednje prodal Intereuropi za 35 milijonov evrov, s tem, da je Intereuropa razliko (25 milijonov evrov) nakazala na njegov bančni račun na LGT Bank v Liechtenstein.

S tem, ko je Lovšin s z Belousovim sklenil kupoprodajno pogodbo in je Intereuropa na račun ruskega poslovneža nakazala 25 milijonov evrov, še preden je o tem odločal nadzorni svet, je po prepričanju tožilstva Belousovu pridobil najmanj 16 milijonov evrov premoženjske koristi. Gradbena dela, ki jih je izvedel Riko, pa naj bi bila bistveno preplačana, s čimer naj bi Lovšin podjetju Janeza Škrabca pridobil najmanj deset milijonov evrov premoženjske koristi.

Lovšin se brani, da je bila Intereuropi škoda narejena kvečjemu zato, ker nova uprava projekta ni dokončala, glede preplačanega zemljišča pa se je njegova obramba sklicevala na različne cenitve, ki dokazujejo, da cena približno 40 hektarjev velikega zemljišča ni bila previsoka.

Lovšin se zagovarja, da ni mogel zlorabiti položaja zato, da bi Belousovu pridobil korist, saj ga je spoznal šele 2006., ko je z državno delegacijo obiskal Moskvo in so mu ga predstavili kot nekoga, ki se ukvarja z nepremičninami. »Belousova nisem poznal in nisem mogel imeti interesa, da bi mu zagotovil tolikšno korist,« je v zagovoru dejal Lovšin in trdil, da 78 evrov za kvadratni meter zemljišča pri Moskvi ni bila previsoka cena. »V trenutku dogovarjanja za nakup sam nisem preverjal, kdo je lastnik nepremičnin. Pred nakupom smo se želeli prepričati, ali je v pravnem smislu vse v redu. Zato smo angažirali odvetnika Mitjo Lamuta, on pa ruskega odvetnika. Ne Lamut ne ruski odvetnik nista imela pomislekov,« je še dejal Lovšin.