Zakonca Šavli še vedno čakata, da jima vrnejo otroke

Ljubljana – Medtem ko škofjeloška družina Šavli, ki je 10. decembra po intervenciji centra za socialno delo začasno ostala brez sedmih otrok, nestrpno čaka odločitev pristojnega ministrstva, je nadzor končala socialna inšpekcija. V postopku nadzora strokovnih nalog ni ugotovila pomanjkljivosti ali nepravilnosti iz svoje pristojnosti.

Po ugotovitvah socialne inšpekcije je bilo ravnanje škofjeloškega centra za socialno delo od prve informacije o spornem ravnanju staršev usmerjeno v opredelitev težav in ciljno spodbujanje sodelovanja z družino, da bi zagotovili družinsko okolje za zdrav psihosocialni razvoj otrok.

»O obstoju in poteku inšpekcijskega nadzora smo seznanjeni le iz medijev,« odgovarja pooblaščenec družine Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin. Pravi, da socialna inšpekcija staršev očitno ni jemala resno, saj jih med postopkom nadzora ni kontaktiral nihče ne iz inšpekcije ne z ministrstva. Po njegovem je »nenavadno, da inšpekcija ni poskusila celovito osvetliti delovanje CSD tudi tako, da bi se pogovorila s tistimi, ki jih je ukrep najbolj prizadel«.

Kot Bošnjak povzema ugotovitve nadzora iz medijev, inšpekcija pri ravnanju CSD ni ugotovila nepravilnosti, ker da je pred odvzemom otrok staršem ponudil različne oblike pomoči oziroma jim je dal navodila, ki jih niso upoštevali, zato je upravičeno sledil odvzem otrok. A odvetnik poudarja, da staršem pred tem ni bilo ponujeno ali od njih zahtevano nič konkretnega, kar bi zavrnila. Edino jasno navodilo CSD, ki pa so ga upoštevali, je bilo, da se morajo otroci šolati v šoli, da bi bilo zaželeno, da starši upoštevajo neka navodila centra o razmerah v družini, pa je bilo jasno šele dva tedna po odvzemu otrok, 23. decembra. Pisni načrt pomoči z datumom 20. januarja sta sprejela v celoti, dodaja Bošnjak in pojasnjuje, da ta načrt vključuje usmerjanje v psihiatrično obravnavo, vključitev v družinsko terapijo, kar sta storila že pred 20. januarjem, sodelovanje z izvedenci in dogovor glede plačevanja preživnine in sodelovanja z rejniki.

Psihična in fizična zloraba?

Odvzem vseh sedmih otrok družini iz Škofje Loke je lokalno okolje zelo pretresel, v širši javnosti pa se je, tudi zaradi pomanjkljivih informacij, ustvaril vtis, da je Center za socialno delo Škofja Loka (CSD) posegel le zaradi pretirane vernosti staršev. Vendar iz 12 strani dolge odločbe izhaja, da je CDS tako ravnal, ker so menda bili otroci ogroženi, saj bi se starši, če bi bili seznanjeni z možnostjo odvzema, lahko odzvali tako, da bi ogrozili življenje otrok. »Takšen očitek ni nikjer konkretiziran,« je že takrat za Delo povedal Bošnjak.

Na CSD zaradi tajnosti postopka podrobnosti niso razkrivali, je pa direktorica Ivana Košir Erman posredovala nekaj osnovnih informacij. »V omenjeni družini so se izvajali psihična in fizična zloraba ter zanemarjanje otrok. Ocena strokovnega tima je bila, da gre za visoko stopnjo ogroženosti otrok, in ker starši niso bili pripravljeni spremeniti svojega ravnanja in sprejeti pomoči, je bilo treba otroke umakniti iz družine. CSD je v postopku sodeloval s šolo, kriminalistično policijo, tožilstvom, zdravstvenim domom in uradom varuha človekovih pravic.« Šele po začasni odločbi, ko so otroke namestili v varno okolje zunaj družine, so starši menda začeli kazati pripravljenost za sodelovanje s CSD. Res pa je, da so jim že prej prisluhnili pri vsaj eni stvari, in sicer so otroci s septembrom sedli v šolske klopi. To ni bila le zahteva ustreznih služb, temveč tudi želja otrok.

Na uradu varuhinje človekovih pravic, kjer so družino že obravnavali, so takoj po odločbi od CSD zahtevali pojasnila. Predvsem jih je zanimalo, ali je bil postopek odvzema pravilno izveden. Namestnik varuhinje Tone Dolčič je takrat pojasnil, da jim je CSD v roku dal vsa zahtevana pojasnila. »Poizvedbo smo začeli na lastno pobudo tudi zaradi različnih podatkov v javnosti, zanimala pa sta nas tako sama odločba kot postopek odvzema. Ko smo dokumentacijo skrbno pregledali, nimamo razloga, da bi ukrepali v okviru svojih pristojnosti.«

Urgence ostale brez odgovora

Da je bil postopek vse prej kot pravilen, je še vedno prepričan odvetnik Bošnjak. Vse domnevne nepravilnost in očitke je popisal v več kot 30 strani dolgi pritožbi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je v postopku drugostopenjski organ.

Bošnjak opozarja na dolgotrajnost postopka na ministrstvu, ki do danes še ni nič odločilo kljub pisni in več telefonskim urgencam. Pred dnevi so posredovali še eno pisno urgenco, tokrat tudi ministrici, a niti nanjo ni odgovora.

Ministrstvo mora kot drugostopenjski organ o pritožbi odločiti v dveh mesecih in ta rok se hitro bliža. A je obravnava tako dramatičnega in resnega ukrepa, kot je odvzem sedmih otrok, z dinamiko, s katero se odloča o najbolj banalnih zadevah s področja socialnega varstva, po odvetnikovem mnenju »nedopustna in nespoštljiva do vseh vpletenih ne glede na to, kaj si kdo misli o upravičenosti tega ukrepa«.

»Ne pogovarjamo se o vreči krompirja, ampak o sedmih otrocih in dveh starših,« še dodaja.