Tiskane izdaje
Ljubljana – Poškodba pri delu med prestajanjem zaporne kazni je po oceni nekdanjega zapornika Slavka Zlodeja in njegovega pooblaščenca Milana Vajde vredna 60.000 evrov. Zlodej znesek terja od ljubljanske podružnice zavarovalnice Alianz Hungaria in Javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna.
Delovna nesreča se je zgodila 9. junija 2010 nekaj po deveti zjutraj, ko je Slavko Zlodej (zaradi spolnih deliktov je bil obsojen na tri leta in pol zapora) delal na vrtalnem stroju v proizvodnih prostorih gospodarske družbe Javnega gospodarskega zavoda (JGZ) Pohorje Mirna.
Poškodba je nastala pri uporabi vrtalnega stroja za rezanje navojev v pripravljeni odlitek, ker obdelovanec med vrtanjem ni bil pritrjen s primežem, zato ga je moral Zlodej držali le z orokavičeno roko, piše v odškodninski tožbi. Vrtalni stroj je odlitek tožeči stranki iztrgal iz rok, pri tem pa si je poškodoval roko.
Oškodovanec je prepričan, da je za nesrečo odgovorno podjetje, ker pa je bil kot zaporniški delavec zavarovan, bi morala svoj del denarja pristaviti še zavarovalnica Alianz Hungaria.
Odškodnina za telesne in duševne bolečine ter strah
Posledice nesreče bodo trajne, saj so mu morali v bolnišnici amputirati manjši del levega kazalca, ob nohtu palca pa so bile ob nesreči vidne manjše površinske rane. Pet mesecev po nesreči so mu na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice sicer ponovno oblikovali krno levega kazalca, po posegu pa so Zlodeja odpustili nazaj na njegov začasni dom – v zapore na Dob.
Z odvetnikom Milanom Vajdo sta v odškodninski tožbi zapisala, da mu zaradi prestanih telesnih bolečin in neprijetnosti med zdravljenjem pripada 25.000 evrov, zaradi duševnih bolečin, skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti prav tako 25.000 evrov, še dodatnih 10 tisočakov pa zaradi prestanega strahu.
Kot je to običaj, se je pred okrožno sodnico Vero Gams Premerl pravdni boj začel s poravnalnim narokom. »Vesela bom, če bosta nasprotni strani našli skupni jezik v poravnavi,« je bila jasna sodnica. Vendar je poravnava padla v vodo, saj toženi stranki odgovornost zavračata.
Kaj si o tem misli JGZ (mimogrede, 2. januarja letos je finančno povsem ohromljena družba prišla v roke novemu nemškemu lastniku), ni znano, saj na narok nihče od predstavnikov podjetja ni prišel. Svoj pogled je predstavil le pooblaščenec zavarovalnice Alianz. »Če je do škodnega dogodka prišlo zaradi očitno nepravilnih navodil JGZ ali zaradi pomanjkljivih delovnih sredstev, potem škodni dogodek ni zavarovan in zahtevek zoper zavarovalnico ni upravičen,« je s prstom za nesrečo pokazal na družbo, kjer se je zapornik poškodoval.
So rokavice nesrečo povzročile ali ublažile?
Na prostor za priče je stopil Tadej K., ki je bil takrat inštruktor na oddelku montaže in je imel pod svojim okriljem tudi Zlodeja. Na kratko je opisal delovanje vrtalnega stroja, zataknilo pa se je pri uporabi rokavic.
Oškodovanec jih je namreč v času nesreče uporabljal, čeprav je bila njihova uporaba pri tovrstnem delu zaradi tehnoloških postopkov in varnosti prepovedana.
Sodnico je zanimalo predvsem, kakšne so bile te rokavice in zakaj je bila njihova uporaba prepovedana. Jasnega odgovora ni dobila, priča je le pojasnila, da so bila to splošna navodila, ki pa jih ni sestavljal on. Pojasnil je še, da je oškodovanec dobro poznal delo z vrtalnikom, saj je bil tega vešč, prav tako so bila navodila za uporabo ves čas pripeta poleg stroja.
Da je dan pred nesrečo in tisto jutro skupno navrtal prek 400 kosov, je potrdil tudi Zlodej. Zataknilo se mu je pri enem od obdelovancev, saj mu je takrat prste potegnilo pod sveder. Zakaj se je pri enem zalomilo, ne ve, je pa prepričan, da bi to lahko preprečili z uporabo primežev, ki jih sicer niso uporabljali. Za rokavice pravi, da ve, da so bile prepovedane, a je bilo brez njihove uporabe delo še toliko težje, trdi.
»Nelogično je, da bi delal z golo roko, saj se je stroj stalno mazal z emulzijo,« je pojasnil. Čeprav se zdi, da je bila uporaba rokavic prepovedana, saj je obstajala večja nevarnost za poškodbe, če pridejo v stik s svedrom, je Zlodej prepričan, da bi bile poškodbe še hujše, če ne bi nosil rokavic.
Največ nesreč zaradi nespoštovanja pravil
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so nam pojasnili, da je med zaporniki vsako leto nekaj delovnih nesreč, katerih najpogostejši vzroki so nespoštovanje splošnega režima dela, prenizka zbranost pri delu in splet različnih nevarnih tveganj. Velik del poškodb pri delu gre pripisati kršitvam predpisov o varstvu pri delu glede uporabe osebnih varovalnih sredstev. »Zavodi za prestajanje kazni zapora posvečajo veliko pozornosti preventivnim ukrepom, to je izobraževanju za varno delo in nadzoru pri izvajanju dela,« so sporočili.
Uradnih podatkov, ali so med zaporniki in priporniki tudi samopoškodbe – morebiti zaradi želje po odškodninah ali zaradi drugih razlogov –, nimajo. »Dopuščamo možnost, da bi se lahko obsojenec namerno poškodoval pri delu zaradi kasnejšega uveljavljanja odškodnine, vendar takih primerov ne beležimo,« pravijo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
