Tiskane izdaje
Ljubljana – Težko otroštvo, polno družinskega nasilja, je A. R. v mladosti pripeljalo do prevzgojnega doma, danes odrasel moški pa je prepričan, da je za to odgovorna država. Ker družina zaradi izbrisa staršev iz registra stalnega prebivalstva ni imela urejenega statusa, center za socialno delo ni ustrezno ukrepal, trdi. A je sodišče njegovo tožbo zavrnilo.
Sodba še ni pravnomočna, saj se je A. R. pritožil na višje sodišče. Terja odškodnino, ker je bil, kot navaja v tožbi, zaradi protipravnega izbrisa njegove matere iz registra stalnih prebivalcev, zaradi česar družina ni imela urejenega statusa, kot otrok deležen družinskega nasilja, pristojne službe pa naj ne bi zadostno ukrepale.
Pristojni center za socialno delo (CSD) ga kljub družinskemu nasilju in vzgojni zanemarjenosti ni namestil v ustrezno ustanovo, ker so bili centri za socialno delo, kot navaja, po zakonu o socialnem varstvu dolžni ukrepati zgolj takrat, ko so »udeleženi« državljani Republike Slovenije in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje.
Tožbo vložil prepozno
Njegovi družinski člani so imeli status tujcev z dovoljenjem za začasno prebivanje (tožnik je prišel v Slovenijo v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja), živeli so v 15 kvadratov velikem stanovanju, v materialnem pomanjkanju, sam je bil učno neuspešen in vedenjsko problematičen, kot mladoletnik pa se je zapletel v kazniva dejanja in končal v priporu, nakar mu je bil izrečen ukrep namestitve v prevzgojnem domu Radeče za dve leti in sedem mesecev. Od države je terjal odškodnino v višini 105 tisočakov z obrestmi do vložitve tožbe maja 2010, a mu je po zavrnitvi toženega zahtevka sodišče naložilo vračilo 2242 evrov stroškov državi.
Državno pravobranilstvo je v imenu tožene države ugovarjalo zahtevku z zatrjevanjem, da je vzročna zveza pretrgana. Starši tožnika niso hoteli sodelovati s centrom za socialno delo, niso si uredili dovoljenj, niso prijavili sina v register stalnih prebivalcev, poleg tega je zahtevek zastaral, saj ga je tožnik vložil leta 2012, gre pa za škodo, ki naj bi nastala leta 1993. Okrožno sodišče je pritrdilo državi in zavrnilo tožbeni zahtevek.
Tožnik je, pojasnjuje sodišče, postal polnoleten septembra 1999, konec tega leta so ga izpustili iz prevzgojnega doma, in takrat je, navaja, očetovo fizično nasilje prenehalo. Nedvomno je s polnoletnostjo toliko dozorel, da se je zavedel morebitne škode, ki jo je utrpel do konca 1999. na nepremoženjskem področju in kaže, da je bil čustveno in vzgojno zanemarjen otrok, izpostavljen nasilju v družini, s posledičnimi konflikti in učnim neuspehom v šoli ter delikventnim obnašanjem, meni sodišče. Do leta 2000 je končal osnovno šolo, še med bivanjem v prevzgojnem domu opravil skrajšani strokovni program in se zaposlil, pridobil dovoljenje za stalno prebivanje, izoblikoval delovne navade, redno hodil na delo, skratka, uredil si je življenje.
Zaradi težav – občasne razdražljivosti, neustrezne in občasno agresivne komunikacije, negativne samopodobe itd. kot posledic travm iz otroštva – je po ženinem nasvetu pred slabim desetletjem poiskal psihiatrično pomoč, kar za sodišče pomeni, da mu je bil obseg tovrstnih psihičnih težav kot zrelemu moškemu nedvomno znan že pred letom 2006 in bi lahko pravočasno uveljavljal odškodninski zahtevek. Tako pa je tožbo vložil 2012. in zamudil triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok, sklicevanje, da se je s problematiko izbrisanih in možnostjo odškodnine seznanil prek televizije in staršev, pri čemer sam nima statusa izbrisanega, je brezpredmetno. Tudi sklicevanje na pomanjkanje finančnih sredstev ne more biti razlog za zadržanje zastaranja, saj bi lahko še pred zastaranjem poskusil dobiti brezplačno pravno pomoč, dodaja sodišče.
Brez vzročne zveze
Čeprav je sodišče zavrnilo njegov zahtevek zaradi zastaranja, je pojasnilo, da med izbrisom njegovih staršev iz registra stalnih prebivalcev in tožnikovo škodo (sam ni imel statusa izbrisanega) ni vzročne zveze. Iz dopisov CSD namreč izhaja, da je bil tožnikov oče do sina nasilen že leta pred izbrisom, pretepal ga je že kot petletnika, zato bi lahko CSD ne glede na neurejen status državljanstva in prebivališča ukrepal po zakonu.
