Tiskane izdaje
Ljubljana – V ponedeljek bo na ljubljanskem okrožnem sodišču že stoti narok v primeru Balkanski bojevnik, ki je eno zahtevnejših, najdaljših in tudi najbolj množičnih sojenj pri nas. Petnajsterica z Draganom Tošićem na čelu se še vedno brani pred obtožbami prekupčevanja z velikimi količinami drog.
Na zadnjem naroku so nadaljevali branjem dokazov, med drugim tudi z izpovedjo Damirja Črnčeca, ki je bil med letoma 2012 in 2013 direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Razložil je, da je pristojnost srbske Varnostno-informativne agencije (BIA) nekoliko drugačna od pristojnosti podobnih evropskih varnostnih ustanov. Poleg tega da ima BIA pristojnosti na področju varnostno-nacionalne varnosti, je v nekaterih primerih pooblaščena tudi za kazenski postopek. Ta služba lahko, tako kot je bilo v primeru Balkanskega bojevnika, prisluškuje oziroma izvaja prikrite ukrepe. BIA lahko da predlog za prikrite ukrepe, vendar to nalogo lahko opravlja le s privolitvijo oziroma v soglasju z vrhovnim sodiščem, ki BIA odredi uporabo posebnih ukrepov.
Damir Črnčec pa ni vedel, ali drži trditev obrambe, da BIA ne velja za relevantnega partnerja v mednarodni skupnosti. Mednarodno kazensko sodišče je menda ocenilo, da je srbska varnostna agencija v letih od 2007 do 2009 ovirala haaški tribunal oziroma naj bi ovirala iskanje vojnih zločincev, kot sta Ratko Mladić in Radovan Karadžić. Prav tako naj bi bile korenine BIA v nekdanji Službi državne varnosti (SDV), ki je bila, je poudaril zagovornik Dragana Tošića, nedemokratična ustanova, kar se je pokazalo tudi leta 2010, so iz srbske varnostne agencije odpustili nekaj nekdanjih članov SDV, ki so načrtovali državni udar v Srbiji.
Zato, so poudarjali zagovorniki obtoženih v primeru Balkanski bojevnik, BIA ni demokratična ustanova po merilih, ki jih pozna Evropa za tovrstne ustanove, in je zato treba dvomiti o zakonitosti njihovega dela. Dokazi, ki jih je ta varnostno-obveščevalna agencija zbrala, so po mnenju obrambe neustrezni oziroma niso relevantni.
Mnenje po naročilu obrambe
Podobno je obramba dokazovala z branjem izpovedi Iztoka Podbregarja, ki je bil v času pričanja edini redni profesor za področje varnostno-obveščevalnih služb v Sloveniji in je bil tudi direktor Sove v obdobju od leta 2002 do 2006. Na pobudo obrambe je za primer Balkanski bojevnik sredi leta 2012 pripravil mnenje o srbski varnostno-obveščevalni službi in oceno tveganja zlorabe pooblastil, v katerem je menil, da te službe ne bi smele izvajati preiskovalnih postopkov. Njihova edina naloga je zaščita nacionalne varnosti, zato bi morale organizirani kriminal obravnavati le takrat, ko je ogrožena nacionalna varnost.
Sojenje v primeru Balkanski bojevnik. Foto: Dejan Javornik
Toda v primeru BIA je zakonodajalec tej ustanovi dal pooblastila tudi na področju kriminalitete, je dejal Iztok Podbregar, s tem pa lahko prihaja do podvajanja oziroma prikrivanja s policijskimi pooblastili. To pa je za evropsko zakonodajo neprimerno in je tudi v neskladju s priporočili Sveta Evrope. Za Evropsko unijo je namreč nesprejemljivo, da BIA prisluškuje oziroma opravlja prisluhe v komunikacijskih sistemih, torej na področju, kjer država posega v zasebnost posameznika in v večini držav to področje prepušča policiji.
Tovrstne argumente je upoštevalo sodišče na prvi stopnji sojenja v primeru Balkanski bojevnik, ki je številne dokaze izločilo na podlagi dokazovanja obrambe, da so nezakoniti, ker so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic. Toda višje sodišče je odločilo, da dokazi iz Slovenije, Urugvaja, Italije in Srbije niso sporni, zato je v ponovljenem sojenju 109 strani dolga obtožnica specializiranih tožilk Blanke Žgajnar in Mateje Gončin ostala nespremenjena. V njej dokazujeta, da se je kriminalna združba, ki je na zatožni klopi in jo je vodil Dragan Tošić, ukvarjala s prekupčevanjem velikih količin droge in je iz Južne Amerike v Evropo pretihotapila dve toni in pol kokaina v vrednosti 225 milijonov, na jahti Maui v Urugvaju pa je bilo zaseženih več kot 2174 kilogramov droge.
Odvzeli za 2,2 milijona evrov premoženja
S primerom Balkanski bojevnik je povezan tudi postopek za odvzem premoženja Draganu Tošiću, ki ga je zahtevalo tožilstvo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. V tožbi so bile kot povezane osebe še njegova žena Meri Tošić in družba Fundator ter Tošićev znanec Mišo Vlaisavljević, ki jim je sodišče – stranke so sodbo dobile v začetku tega meseca – odvzelo sedem nepremičnin in 1,3 milijona evrov na dveh bančnih računih. Delež odvzetih nepremičnin in denarnih sredstev znaša 2,2 milijona evrov, kar je tretjina zahtevka, ki ga je postavilo tožilstvo. Vendar je sodišče odločilo, da je s preostalim nezakonito pridobljenim premoženjem v višini 4,6 milijona evrov Dragan Tošić razpolagal, a ga nima več. Tožilstvo je s sodbo zadovoljno v delu, kjer je sodišče Tošiću in povezanim osebam odvzelo nepremičnine in denar, v delu, kjer je zavrnilo zahtevek za plačilo 4,6 milijona evrov, pa se bodo pritožili.
Po ocenah se bo sojenje v primeru Balkanski bojevnik končalo kmalu. Za zdaj so naroki razpisani do konca novembra.
