Tiskane izdaje
Tožilstvo Lahu očita, da je kot generalni sekretar na notranjem ministrstvu (ta položaj je zasedal preden je postal državni sekretar) v postopku pridobivanja poslovnih prostorov za NPU nezakonito favoriziral Ram Invest. Podjetju je tako omogočil korist, deloval pa je v nasprotju z uredbo o stvarnem premoženju države, trdi tožilstvo.
Lah naj bi se predhodno dogovoril z direktorjem Ram Investa Igorjem Jurijem Pogačarjem o oddaji prostorov in ceni za kvadratni meter. Članom skupine za materialno premoženje pa naj bi dajal navodila, da je bil postopek izbire ponudnika izpeljan tako, da se je izbralo Ram Invest, še piše v obtožnem predlogu.
Kot je Lah dejal v zagovoru, si kriv, če ti je krivda dokazana onkraj razumnega dvoma, obtožni predlog pa je samo »onkraj razuma«. Lah je prepričan, da se mu pripisuje bistveno prevelika vloga in moč, saj »generalni sekretar ni postavljal pravil«. On namreč »niti slučajno« ni imel nobenega glasu, katero lokacijo naj se izbere, je dejal.
Spomnil je na očitke tožilstva o poznanstvu s Pogačarjem in te navedbe zanikal. Pojasnil je, da nista imela skupnih znancev, nista imela stikov in se nista srečevala. Pogačarja je prvič videl na ogledu stavbe na Dimičevi, nista imela nobenih predhodnih dogovorov, je še demantiral očitke tožilstva.
Tožilstvo Lahu očita tudi, da je bila ponudba Ram Investa naslovljena nanj, a kot pravi Lah, to ni edina ponudba, ki jo je dobil v tem postopku. Nanj je ponudbo naslovil tudi Imos, ostale pa so bile naslovljene na njegove sodelavce na ministrstvu, ena tudi na tedanjega državnega sekretarja notranjega ministrstva Gorana Klemenčiča. Da Ram Invest obstaja, je izvedel, ko so prejeli njihovo ponudbo, se je še zagovarjal Lah. Priznal je sicer, da je bila njihova ponudba tudi prva, ki je prišla v zvezi z najemom prostorov na NPU, a so ostale sledile nekaj dni zatem.
Vseh sedem prejetih ponudb so nato analizirali, vsi ponudniki so bili obravnavani enakopravno, je Lah še zavračal očitke tožilstva.
Najem prostorov pa je bil, tako Lah, nujno potreben, saj notranje ministrstvo ni imelo na voljo prostorov, kamor bi naselili novoustanovljeni NPU. Kapacitete stavbe na Litostrojski, ki se je ravno takrat gradila, niso zadoščale niti za selitev celotnega ministrstva, je dejal Lah. Odločitev, da se ministrstvo ne bo selilo na Litostrojsko, po njegovih besedah ni povezano s stavbo na Dimičevi, »kar so enostavno preverljiva dejstva«.
Lah se je v svojem zagovoru posvetil tudi stavbi na Litostrojski, ta projekt je začela prva vlada Janeza Janše. Kot je povedal Lah, je bila že ustanovitev hčerinske družbe DSU, ki je gradila stavbo, netransparentna, prav tako da je bilo tudi poslovanje obeh podjetij.
Prav tako je bila s podjetjem DSU sklenjena najemna predpogodba, ki je imela vse elemente najemne pogodbe in se nikjer ni omenjalo možnosti postopnega odkupa objekta. Omenil je tudi poročilo računskega sodišča, ki je zapisalo, »da se Litostrojska gradi mimo pravil javnega naročanja« ter varnostno tveganje, ki ga predstavljajo bližnji plinohrami.
Današnjo obravnavo so po štirih urah zaradi drugih obveznosti obrambe prekinili, Lah pa bo s svojim zagovorom, ki ga je spisal na več deset straneh, nadaljeval na obravnavi prihodnji četrtek.
