Znana imena na zatožni klopi, le nekaj za zapahi

Ljubljana – Pregon gospodarske kriminalitete, vključujoč kazniva dejanja na škodo bančnega sistema, je prioriteta preiskovalcev že zadnjih nekaj let. Tudi minulo leto je zaznamovalo nekaj odmevnih postopkov zaradi gospodarskega kriminala in korupcije. Kriminalisti so izpeljali odmevne preiskave, tožilci vložili kar nekaj obtožb, na zatožni klopi se je zvrstilo več znanih imen, sodne epiloge pa je doživelo tudi nekaj odmevnih primerov. Nekaj smo jih povzeli.

Januarja sta s prvostopenjskega sodišča z oprostilno sodbo v žepu odkorakala nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković in nekdanji član uprave Mercatorja Stanislav Brodnjak. Okrožno sodišče ju je oprostilo obtožb v zadevi Niš, na leto in šest mesecev s preizkusno dobo petih let pa je obsodilo direktorja ciprske družbe Facim Borisa Milevoja. Tožilstvo jim je očitalo, da so s sklepanjem navideznih pogodb in izplačevanjem nikoli neizvedenih storitev oškodovali Mercator za 100.000 evrov, a je očitke uspelo dokazati le Milevoju.

Konec januarja smo mediji poročali, da je višje sodišče Bošku Šrotu nekoliko znižalo prvotno dosojeno kazen zaradi financiranja menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Po pravnomočni sodbi bo nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško, ki je že pred tem pravnomočno obsojen na pet let in devet mesecev zapora zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza za zapahi preživel tri leta in deset mesecev. Višji sodniki so Šrotu znižali tudi enotno zaporno kazen, ki vključuje tudi obsodbo v zadevi Istrabenz – ta zdaj znaša devet let in pet mesecev zapora. Sodbo za soobsojenega Matjaža Rutarja, nekdanjega direktorja Infond Holdinga, je višje sodišče iz obsodilne spremenilo v oprostilno.

Nekateri so krivdo priznali ...

Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je januarja priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo trgovskega centra Primskovo, prenosom preostalih centrov na družbo HTC Dva ter financiranjem lastninjenja Merkurja. Gre za številna posojila, ki so večinoma ostala nepoplačana, škoda pa je večdesetmilijonska.

Potem ko je bila prva sodba razveljavljena in je Kordež v zaporu že sedel leto in tri mesece, je s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, sodišče pa mu je januarja izreklo sedem let in mesec dni zapora ter stransko denarno kazen v višini 23.500 evrov. Sklop očitkov, ki jih je zajel sporazum, se nanaša na obvodno financiranje Merfina, ki ga je banka (Gorenjska banka, Factor banka) kreditirala prek obvodnega podjetja, saj Merfin sam ne bi mogel dobiti kredita zaradi prevelike izpostavljenosti. V vlogi obvodnih podjetij, ki jih je k temu nagovoril prav Kordež, so se našle družbe Iskratel, Gorenje, GBD Skupina, H&R.

Nekdanji lastnik Diners Cluba Slovenija Tomaž Lovše je februarja na okrožnem sodišču priznal krivdo za zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, ki jo je zagrešil kot predsednik izvršnega odbora v sostorilstvu z izvršnima direktorjema družbe. Sodišče je v celoti sledilo sporazumu, v katerem je tožilstvo zanj predlagalo poldrugo leto zapora, plačilo stranske denarne kazni v višini 200.025 evrov in plačilo stroškov kazenskega postopka. Lovše je na svojo željo in v skladu z dogovorom pred narokom že nakazal 50.000 evrov ljubljanski porodnišnici, stransko denarno kazen je sodišče odštelo od varščine, preostanek varščine pa mu je vrnilo. Sodba je postala pravnomočna takoj.

Povsem nepričakovano pa se je razpletla razvpita afera z mariborskimi radarji, katere posledica so bili burni protesti, spodbujeni na družbenem omrežju facebook, ter odstop takratnega župana Franca Kanglerja. Tožilstvo je obtožni predlog proti Kanglerju, ki ga je bremenilo zlorabe uradnega položaja ali pravic, in soobtoženim umaknilo. Tožilstvo je dolgo vztrajalo, da je postopek javnega naročila in izvedbo javno-zasebnega partnerstva izvedel na način, ki je ustrezal podjetju Iskra Sistemi. Tik pred koncem, ko so bile na vrsti zaključne besede, pa je ugotovilo, da dokazni postopek ni potrdil očitkov v obtožnem predlogu, da bi Kangler kakorkoli poskušal vplivati na potek izbire zasebnega partnerja. Mimogrede, Mestna občina Maribor in Iskra sta ravno pred dnevi sklenili sodno poravnavo zaradi tožbe, ki jo je družba leta 2014 sprožila zoper občino zaradi prekinitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

... drugi zanikali

Zaradi sporne dodelitve frekvence v frekvenčnem pasu 1800 MHz, potem pa še frekvence za UMTS, ki ju je agencija za pošto in telekomunikacije (Apek) pred slabim desetletjem Tušmobilu dodelila brezplačno, je sodišče februarja razpisalo predobravnavne naroke, na katerih obtoženi krivde niso priznali. Nekdanjemu direktorju Apeka Tomažu Simoniču, nekdanjemu lastniku Tušmobila Mirku Tušu, takratnemu komercialnemu direktorju v Tušu Gorazdu Lukmanu in direktorju postojnske družbe Vopex Mihu Vodopivcu ter pravni osebi Tušmobil specializirano državno tožilstvo očita več kaznivih dejanj.

Tušu in njegovi nekdanji družbi Tušmobil, da sta podkupila prvega moža agencije za pošto in telekomunikacije Simoniča, ta pa da je zlorabil uradni položaj pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc v letu 2006. Dve leti pozneje naj bi bil v zameno za dodelitev brezplačne koncesije za uporabo UMTS-frekvenc sprejel podkupnino v obliki stanovanja v Piranu, vrednega približno 80.000 evrov.

Marca se je 15 mesecev po predobravnavnem naroku in devet let od dejanj, za katere se je na zatožni klopi znašel nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, začela glavna obravnava. Lovšinu tožilstvo očita zlorabo položaja z namenom, da bi dvema pridobil korist, češ da je Intereuropa (glede na cenitev) za vsaj 16,4 milijona evrov preplačala zemljišča in za približno deset milijonov preplačala dela na velikem logističnem centru Čehov v Moskvi podjetju Riko MAŠ. Lovšin očitke zanika.

Prazen kazenski list

Prazen kazenski list je uspelo obdržati nekdanjemu generalnemu sekretarju na notranjem ministrstvu Damjanu Lahu. Okrajno sodišče je marca obtožni predlog zoper Laha, ki se je zaradi najema stavbe za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi znašel v pravosodnem kolesju, zavrnilo, ker je kazenski pregon absolutno zastaral. Spomnimo, da je bil Lah v postopku zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, saj da je nezakonito dajal prednost Ram Investu, podjetju Igorja Jurija Pogačarja. Temu naj bi tako omogočil korist, pri čemer je menda deloval v nasprotju z uredbo o stvarnem premoženju države, sam sebi pa da je pridobil nematerialno korist.

Svoje obiske na sodišču je v letu 2016 nadaljeval tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Medtem ko so ga januarja na mariborskem okrajnem sodišču nepravnomočno obsodili na sedemmesečno pogojno zaporno kazen zaradi sporne zaposlitve Astrid Bah (enako kazen so prisodili direktorici stanovanjskega sklada Tanji Vindiš Furman, na katero da je Kangler vplival), prav tako januarja je tožilstvo umaknilo obtožni predlog v zadevi Mariborski radarji, ga je aprila znova razveselila pošiljka s sodišča z zavrnilno sodbo. To je mariborsko sodišče izdalo potem, ko je tožilstvo umaknilo obtožni predlog tudi v zvezi s sporno dodelitvijo občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Gre za zadevo, v kateri je sodišče Kanglerja že obsodilo na zaporno kazen, a je vrhovno sodišče nato sodbo razveljavilo.