Žrtvovani mag cerkvenih financ

Že nekaj časa je bilo slutiti, da bo moral Mirko Krašovec prevzeti velik del krivde za polom gospodarskega sistema mariborske nadškofije in moralni padec Katoliške cerkve v Sloveniji. Če ne prej, je Cerkev to jasno pokazala pred tednom dni, ko so Krašovcu odvzeli naziv kanonika in v javnem pojasnilu te odločitve močno obremenili nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije.

Kanonik, torej ožji svetovalec škofa, Krašovec ni več zato, ker zapovedanega enoletnega izgnanstva v avstrijski samostan ni namenil le premišljevanju o »svoji hudi odgovornosti v povezavi z očitanimi dogodki in o odnosu med človekom, materialnimi dobrinami in Cerkvijo v luči vere«, temveč je v nasprotju z navodili »še naprej širil informacije, ki niso skladne z ugotovitvami formalnih preiskav organov, ki jih je ustanovil Sveti sedež«. Kazen je Krašovca v pojasnilu škofovske konference doletela »zaradi dokazanih nezakonitih dejanj v času opravljanja službe ekonoma mariborske nadškofije«.

Z obsodbo Krašovca na celjskem sodišču bo Cerkev dobila še sklepno potrditev pravilnosti svoje obsodbe in dodaten motiv za pribijanje Krašovca na križ.

Vendar bi bilo preveč naivno verjeti, da si bo lahko roke umila le z žrtvovanjem enega svojih vojščakov v času pohlepnega naskoka na slovensko gospodarsko pokrajino, čeprav gre za visokega poveljnika te vojske.

Ne bi moglo biti boljšega grešnega kozla, kot je Krašovec. V času vsesplošne borzno-finančne evforije je bi on res najbolj izpostavljen, vpliven, glavni operativec nadambicioznih načrtov gospodarskega preporoda mariborske nadškofije, tedaj najbolj propulzivnega dela slovenske Cerkve. Vpliven član še bolj vplivne katoliške družine Krašovcev iz Sodne vasi v bližini Podčetrtka. Eden od njegovih bratov je akademik Jože Krašovec, teolog, štirikratni doktor znanosti, poliglot, vodilni strokovnjak za Sveto pismo in eden največjih svetovnih poznavalcev stare hebrejščine.

Po naših izkušnjah je bil Mirko Krašovec v osebnem stiku zadržan, umirjen in premišljenih besed. Zadnji intervju pred umikom s položaja ekonoma mariborske nadškofije je dal prav za Delo. Takrat je še upal, da se bo našla rešitev za prezadolženo podjetje Gospodarstvo Rast. In že takrat je priznal, da kot mlinski kamen vse skupaj pod vodo vleče prevelika naložba v telekomunikacijsko omrežje T2. Cerkev se je z njim spustila v odprt boj z državnim Telekomom in očitno precenila moč svojih mišic. Sodelovanje v številnih shemah sumljivega lastninjenja in prevzemanja podjetij prek holdingov Zvon ena in dva so zabila še kakšen žebelj v krsto.

Seveda je imel Krašovec tudi drug obraz. Po pričevanju sodelujočih je znal biti na sestankih aroganten, nepopustljiv in avtoritaren. Res, v Mariboru se ga je držal sloves nedotakljivega, maga cerkvenih financ, ki v zlato spremeni vse, česar se dotakne, in ki vedno doseže to, kar se nameri. Kljub temu je težko poslušati neusmiljene kritike, ki zdaj padajo po njem tudi iz njegovih lastnih vrst. Da je ušel nadzoru, da je imel upokojenega nadškofa Krambergerja ovitega okoli prsta, da so ga želeli ustaviti, a jim ni uspelo. Krašovec je bil vendarle le eden izmed mnogih, ki so sodelovali v tej finančni orgiji skupaj z dostojanstveniki po rangu precej višje od njegovega. Nekatere je kazen iz Vatikana že doletela, nekaterih ne in jih najbrž ne bo. Tudi zato, ker bo moral Krašovec na svoja pleča prevzeti še njihovo krivdo.

Tuji novinarji se še kar ne morejo načuditi, kako se je lahko v tako majhni državi, kot je Slovenija, zgodil zlom tašnih dimenzij – 800 milijonih evrov! In v tako majhnem mestu. V zadnjih dveh mesecih sta prišla v Maribor o tej temi poročat dva tuja novinarja. Prvi je bil novinar nemške mednarodne televizije Deutsche Welle (naslov prispevka Duhovniki, ki kockajo), nato še novinar uglednega britanskega časopisa Financial Times, ki mu je urednik za članek namenil največji možni obseg na strani časopisa.

Kolega, ki se je v Maribor samo za to pripeljal iz Bruslja, ni mogel verjeti vsemu, kar je slišal. »Odlična zgodba,« je kar naprej ponavljal. Z žalostnim koncem, smo mu lahko vsakič odgovorili.