Žvanovi košarica tudi na višjem sodišču

Ljubljana – Potem ko je zdravnica­ Bojana Žvan, ki je na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču poskusila dokazati, da je bila njena razrešitev nezakonita, izgubila sodni spor zoper delodajalca, UKC Ljubljana,­ ji je dalo košarico tudi ­pritožbeno sodišče.

Že med postopkom na prvi stopnji njena pooblaščenca Miha Kozinc in Darja Kralj nista upala na to, da bi Bojana Žvan uspela s tožbo proti Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana, sta si pa najbrž obetala ugodnejši izid postopka na višjem delovnem in socialnem ­sodišču.

Ko zdravniku Ivanu Radanu, ki so ga po aferi s kalijem odpustili iz UKC, ni uspelo s tožbo proti nekdanjemu delodajalcu, saj je sodišče njegov zahtevek v celoti zavrglo, se je končala še ena stranska epizoda afere.

Na prvostopenjskem sojenju, ki se je končalo v nekaj minutah, so namreč govorili le o tem, ali nekdanja predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, ki je bila zaradi dogajanja, povezanega z Radanom, v začetku februarja 2015 oziroma slab mesec po razkritju domnevnih Radanovih dejanj ob stolček predstojnice, lahko uveljavlja sodno varstvo. Sama je prepričana, da je bila njena razrešitev nezakonita oziroma v nasprotju s statutom kliničnega centra in pogodbo o zaposlitvi.

Ni zahtevala vrnitve na staro delovno mesto

Ker ni zahtevala vrnitve na staro delovno mesto oziroma prejšnje funkcije, je poleg ugotovitve, da je bila razrešitev nezakonita, zahtevala pravice, ki jih je imela na položaju, s katerega so jo razrešili, oziroma položajni dodatek. Da je, kar zadeva sodno prakso, pri nas stalno le to, da se sodna praksa spreminja, je zadevo takrat komentiral sodnik Dušan Medved, preden je zavrnil vse dokazne predloge Bojane Žvan. Sodnik je nato zavrnil še tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (kot predstojnica je leta 2013 z UKC sklenila pogodbo za štiri leta) in zavrgel tožbo za ugotovitev nezakonitosti sklepa o ­razrešitvi.

Že takrat sta pooblaščenca razmišljala o pritožbi na sodbo. Darja Kralj je tedaj povedala, da ustaljene sodne prakse na tem področju res ni, čeprav obstajajo sodbe višjega in vrhovnega sodišča, ki dokazujejo, da delavec lahko zahteva pravice iz pogodbe, preden je bil razrešen s položaja, čeprav ne zahteva reintegracije na prejšnje delovno mesto.

Sklenila novo pogodbo o zaposlitvi

Vendar, kot je poudarilo tudi višje sodišče, bi Bojana Žvan morala, če je menila, da jo je delodajalec razrešil nezakonito in s tem kršil pogodbo o zaposlitvi, pisno zahtevati, naj delodajalec odpravi kršitev. Če UKC tega ne bi storil v osmih delovnih dneh, bi lahko v 30 dneh zahtevala sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Ker pa te procesne predpostavke niso bile izpolnjene, je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrglo.

Sodišče je med drugim poudarilo, da je bila Bojana Žvan razrešena 5. februarja 2015, 20. februarja pa je z delodajalcem sklenila novo pogodbo kot zdravnik specialist. Po sodni praksi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi že sama pomeni prenehanje veljavnosti prejšnje pogodbe, zato je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti prejšnje pogodbe pravilno zavrnjen.

Bojana Žvan je takoj po razrešitvi povedala, da ji krivda ni bila dokazana in da hočejo vsi akterji njene razrešitve – tedanji generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec, strokovni direktor UKC Sergej Hojker in strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek – z njeno zamenjavo »prikriti svojo odgovornost, čeprav iz dokumentacije izhaja, da mi je bil dogodek namerno prikrit več kot sedem dni«. Tako naj bi jo razrešili prav tisti, ki so njenim podrejenim preprečili, da bi jo obvestili o sumu evtanazije v zadevi Radan.