Adijo, tovarna: »Pogreb tovarne, ki ne bi smela umreti«

Leto 2010 je zapisano kot leto, ko je vodstvo Gorenja zabilo še zadnji žebelj v krsto Tikija.

Objavljeno
16. oktober 2013 17.47
Zlatko Hernčič
Zlatko Hernčič

Meni osebno je v spominu najbolj ostal pogreb tovarne, ki ne bi smela umreti. (Gorenje TIKI, kratica je nastala iz Tehnični inštitut kovinske industrije, ustanovljen 1962). Finančna in gospodarska kriza je v naši regiji pokosila že kar nekaj žrtev, vendar tako hude izgube, kot je smrt zdravega in uspešnega podjetja, vseeno nismo pričakovali.

Leto 2010 je zapisano kot leto, ko je vodstvo Gorenja zabilo še zadnji žebelj v krsto Tikija. Tiki je v svoji šestdesetletni letni zgodovini kljuboval raznim pretresom, a je vedno obstal in z voljo zaposlenih nadaljeval razvoj novih izdelkov in se dokazoval na tržišču.

Kaj je Tiki pomenil generacijam, pove podatek, da so prvi zaposlenvi podjetju z lastnim odrekanjem zgradili tovarno. To niso bile majhne stvari stvari iz nič postati največji proizvajalec grelnikov vode v bivši državi.

Generacije zaposlenih so prispevale svoj delež k razvoju in pripadnost podjetju, vedno v želji po boljših tehnoloških postopkih izdelave električnih grelnikov vode in drugih proizvodov iz programa. Veliko se je vlagalo v razvoj in tehnološko opremo, vse s ciljem, da se zaposlenim olajša delovne pogoje.

Zakaj je bilo potrebnega toliko odrekanja, da je Tiki preživel najbolj turbulentna leta. Zakaj je potrebno dela voljnih ljudi postati največje podjetje v državi, ki ne potrebuje ne tovarniških prostorov ne strojnega parka in se imenuje zavod za zaposlovanje. Sprašujemo se, zakaj ste zdaj že nekdanjim zaposlenim vzeli kruhi n delovna mesta. V čigavo korist?! Morda v korist tistega, ki se okoristi z nakupom zemljisšča, kot se je to zgodilo z Agrostrojem, Avtomontažo, in še bi lahko naštevali.

Pravite, da so delavci predragi in da je selitev proizvodnje v Srbijo dobra rešitev za podjetje. Ko bodo tudi delavci v Srbiji zahtevali višje plače, kot jih imajo danes, kam se boste potem selili? V Afriko? Beremo, da skupina Gorenje posluje z dobičkom. Lepo in prav. A kje je tu solidarnost med zaposlenimi v skupini Gorenje? Zakaj je bilo treba likvidirati podjetje s tradicijo? Zakaj niste vpeljali novih programov, če ste smatrali, da bojlerji niso več perspektivni  na tržišču, kar sicer ne drži.

Ostaja grenak priokus, da se je Tiki lahko žrtvoval za višje cilje. Menimo pa, da se je potrebno boriti za vsako delovno mesto, ki ustvarja dohodek. In Tiki ga je vse do leta 2010, drugače do takrat ne bi preživel.

Zlatko Hernčič, sekretar regijske organizacije SKEI Ljubljane in okolice

(povzeto iz govora avtorja ob "pogrebu" tovarne Gorenje TIKI, 30. novembra 2010)

***

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

***

Iz avtorjevega arhiva: