Tiskane izdaje
Ljubljana – Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so trenutno tri učne poti: Jesenkova gozdna učna pot, učna pot Koseški bajer ter gozdna učilnica za slepe in slabovidne v Tivoliju. Namenjene so vsem obiskovalcem, pogosto pa jih uporabljajo tudi šole in vrtci.
Zanimalo nas je, kakšne vstopnine lahko prebivalci parka Tivoli pričakujejo potem, ko bo javno podjetje Snaga podpisalo pogodbo o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Rožnik, Tivoli in Šišenski hrib, kar se bo po informacijah ljubljanskega mestnega oddelka za okolje zgodilo predvidoma v drugi polovici letošnjega leta, in ali bodo vstopnine vpeljane tudi za učne poti.
MOL: Vstopnine v Tivoli ne bo
V koncesiji za upravljanje KP Tivoli Rožnik in Šišenski hrib, ki jo je mestni svet sprejemal na zadnji seji, so namreč med viri financiranja navedene tudi možnosti, da upravljavec zaračuna vstopnine na območju KP, vodene oglede, tematske poti ali vstop v posebne informacijske dele krajinskega parka, višino vstopnine pa določi mestni svet s sklepom. Mestna svetnica Nataša Sukič (ZL) je zaradi tega celo predlagala odložitev te točke na seji in poudarila, da javne površine ne smejo biti poligon za služenje denarja. Med viri financiranja pa so v aktu navedeni tudi prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe.
Na ljubljanskem oddelku za varstvo okolja zatrjujejo, da vstopnine v park ne bo in nikakor ni mišljeno, da bi bilo upravljanje KP financirano s plačevanjem vstopnin obiskovalcev. Z viri financiranja, ki so zapisani v odloku o KP, kot tudi v odloku o koncesiji za upravljanje KP, pa je »odprta možnost v prihodnosti, da upravljavec lahko zaračuna vodene oglede parka ali vstopnino v poseben programski del informacijskega centra«. Pravijo še, da bodo strokovna vodenja na voljo šele, ko bo upravljavec za ta dela zaposlil strokovnjake. O morebitnih vstopninah za navedene storitve v organizaciji upravljavca pa bodo razpravljali šele, ko bodo te storitve tudi dejansko na voljo.
Uporaba zelenih površin ostaja brezplačna
Kot še pravijo na MOL, bi bilo pobiranje vstopnine v park tudi tehnično neizvedljivo, ker bi ga bilo potrebno ograditi, enako velja tudi za vse druge parke. »V Ljubljani imamo 75 odstotkov zelenih površin. V zadnjem desetletju smo kar 90 hektarov degradiranih površin spremenili v parke z igrišči in drugimi vsebinami za javnost, med njimi Šmartinski in Severni park, RIC Sava, Park Rakova jelša itn. Njihova uporaba je brezplačna in tako bo tudi ostalo. Tako povečujemo dostopnost do kakovostno urejenih javnih površin in je ne omejujemo,« so razložili na mestnem oddelku za varovanje okolja.
Tudi v brajici
Ker še ni upravljavca, za tri učne poti v Tivoliju trenutno skrbi MOL, v sodelovanju z zavodom za varstvo narave in zavodom za gozdove. Nadaljnje projekte znotraj KP Tivoli, Rožnik in Šišenki hrib pa bodo načrtovali skupaj s Snago. Najmlajšo med učnimi potmi, gozdno učilnico za slepe in slabovidne, so odprli julija lani na poti Pod turnom, blizu Švicarije. Omogoča dostopnost do vsebin tudi za slepe in slabovidne. Umeščena je na gozdni rob, z jugovzhodno stranjo pa se odpira proti notranjosti mestnega parka.
Poleg dostopne poti ima peščeno ploščad in leseno teraso, s treh strani pa je obdana z leseno ograjo. Obiskovalci lahko spoznajo glavne listopadne drevesne vrste, ki rastejo v naših gozdovih, med njimi lipo, brezo, javor in hrast ter zaščiteno evropsko gomoljčico. Ogledajo si lahko liste, preberejo spremno besedilo o drevesu in uporabi njegovega lesa in druge zanimivosti, tudi v brajici. Vodenje slepim omogoča držalo lesene ograje, v delu, kjer je ni, pa dvignjen robnik terase.
Tako ovir za slepe ni, zasnova elementov pa jim nudi pomoč pri prostorski orientaciji. Lesena terasa je umeščena tako, da obiskovalcem ob informativnih tablah omogoča dostop do posameznih vrst dreves, da lahko otipajo deblo. Na ljubljanskem oddelku za varstvo okolja pravijo, da je eden od namenov te gozdne učilnice ozaveščati širšo javnost tudi o tem, kakšne so razlike med naravnimi parki oziroma naravnimi spomeniki in oblikovano naravo oziroma mestnimi parki.
Podrobnosti o mokriščih
Učna pot ob Koseškem bajerju je stara dobri dve leti in pol, MOL pa jo je pripravila v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Obiskovalci na 850 metrov dolgi poti lahko na informativnih tablah izvedo podrobnosti o mokriščih, kot sta Koseški bajer in poplavni gozd on poti, in o tem, kakšna je njihova funkcija v okolju. Predstavljeni so prebivalci bajerja, ptice, ribe in dvoživke. Na koncu poti pa lahko sprehajalci nekaj izvejo tudi o rastlinskih in živalskih tujerodnih vrstah, ki tudi ob koseškem bajerju izpodrivajo naše avtohtone vrste.
Žled uničil tretjino dreves
Najstarejša, Jesenkova gozdna učna pot, je bila urejena ob kongresu Mednarodne zveze gozdarskih in lesarskih raziskovalnih organizacij, ki je bil leta 1986 v Ljubljani. Poimenovana je po botaniku in genetiku Franu Jesenku (1875–1932), ki je bil prvi profesor botanike na Ljubljanski univerzi. Pot se začne nad sankališčem v Tivoliju, ob poti Pod turnom, poteka po pobočju Rožnika, za hotelom Bellevue, in se konča za Tivolskim gradom. Njena najvišja točka je pod Tivolskim vrhom, na 387 metrov nadmorske višine. Na približno tri kilometre dolgi poti je predstavljenih približno 30 drevesnih in grmovnih vrst, ki so označene s tablami, tudi z latinskimi imeni. Med njimi so tudi omorika ali Pančićeva smreka, zelena duglazija, kalifornijska libocedra, vrba žalujka, lawsonova pacipresa, kanadska čuga itn. Žled je uničil tretjino dreves, padajoča drevesa pa so poškodovala in uničila tudi oznake. Manjkajoča drevesa so v letu 2014 nadomestili z novimi sadikami, so povedali na ljubljanskem oddelku za varstvo okolja.
