Če država ne bo vrnila denarja – tožba

Ministrstvo je celoten zahtevek za povračilo sredstev za izplačilo prvega obroka tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij odobrilo samo 13 ljubljanskim šolam.

Objavljeno
18. marec 2014 18.20
Ljubljana 19.03.2012 - Pouk s tablicami na OS Prule.foto:Blaz Samec/DELO
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Ljubljanska občina si skupaj z drugimi članicami združenja mestnih občin prizadeva, da bi država v celoti poravnala dolžne zneske za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah za zaposlene.

Po podatkih mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki jim jih je poslalo 48 osnovnih šol, štiri glasbene šole in vrtec Vodmat, je samo trinajstim ljubljanskim osnovnim šolam ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) odobrilo celoten zahtevek za povračilo sredstev, s katerimi so izplačale prvi obrok tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij; ta bi moral biti poravnan najpozneje konec februarja. Šestnajstim osnovnim šolam je odobrilo od 66,6 do 99,9 odstotka, petim pa od polovice do dveh tretjin zahtevane vsote. Manj kot pol sredstev je prejelo osem šol, deset jih ni dobilo ničesar. Bolnišnični del vrtca Vodmat je dobil poravnano celotno obveznost v vrednosti 7990 evrov.

Šole prejele dobro polovico denarja

Celoten znesek za prvi obrok tega dela odprave plačnih nesorazmerij, z obrestmi in prispevki delodajalca vred, je bil po podatkih ljubljanskih šol 1.554.528 evrov. Od šolskega ministrstva so skupaj prejele 883.044 evrov. Razliko, 671.480 evrov, pa so javni zavodi pokrili iz lastnih sredstev, so povedali na občini. Konec januarja 2015 bo moral biti izplačan že drugi obrok. Podatka, koliko bo znašal ta delež za ljubljanske šole, še nimajo.

Na vprašanje, koliko zaposlenih je upravičenih do tega izplačila, odgovarjajo: »MOL je ustanoviteljica 78 javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, in sicer 23 vrtcev, 48 osnovnih šol, 4 glasbenih šol, Svetovalnega centra za otroke in mladostnike in Centra za izobraževanje odraslih Ceneta Štuparja. V teh zavodih je 5785 zaposlenih. Natančnejših podatkov, kolikim zaposlenim pripada to izplačilo, nimamo.«

Poudarjajo sicer, da je »sistem financiranja javne službe v osnovnih in glasbenih šolah posledica delitve funkcij in pristojnosti med občinami in državo, 81. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) pa nedvoumno določa, da je za plače zaposlenih v osnovnih in glasbenih šolah pristojna država in ne občine ali pa celo šole same, kot je interpretiralo MIZŠ z navodili in svojim ravnanjem pri izplačilu deleža sredstev za tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij.« Menijo, da ministrstvo s takšnim ravnanjem krši določbe zakona o vrtcih in Zofvija.

Desetega marca je začel veljati tudi sklep, sprejet na zadnji seji mestnega sveta, v katerem svetniki ministrstvo pozivajo, da zagotovi vsa potrebna sredstva za izplačilo. Prav tako so sklenili, naj MOL kot ustanoviteljica osnovnim šolam, glasbenim šolam in vrtcu Vodmat ne da soglasja, da presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let namenijo za morebitni primanjkljaj sredstev pri odpravi tretje četrtine plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah zaposlenih, za katere se denar zagotavlja iz državnega proračuna.

Župan Zoran Janković je napovedal, da potem ko so ljubljanske osnovne in glasbene šole prvi obrok poračuna pokrile iz različnih virov, med drugim s prispevki občine, zdaj pričakujejo, da bo ministrstvo denar vrnilo, sicer napovedujejo skupinsko tožbo. MOL si za rešitev razmer prizadeva tudi skupaj z drugimi članicami združenja mestnih občin. O tem bodo razpravljali na skupščini, predvidoma konec meseca ali v prvi polovici aprila. Kljub temu pa bo MOL v primeru, da država ne bo poskrbela za popolno izplačilo sredstev za plače, proti njej sprožila ustrezne sodne postopke.

Brez vpliva na proračunski primanjkljaj

Na šolskem ministrstvu se o morebitni tožbi MOL trenutno ne morejo izreči. Pravijo, da zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev ni opredelil finančnega vira za izplačilo obveznosti iz pravnomočne sodbe. Stališče vlade in ministrstva za finance pa je, da mora vsak proračunski uporabnik zagotoviti denar za izplačilo razlike v plači znotraj svojih finančnih načrtov, ker dodatna sredstva za to obveznost ne smejo povečati proračunskega primanjkljaja.

Čeprav vsote za ta namen v letošnjem proračunu niso načrtovane, je MIZŠ osnovnim in glasbenim šolam v povprečju namenilo dobro polovico sredstev za poplačilo prvega obroka obveznosti. Pravijo, da o tej problematiki sproti obveščajo ministrstvo za finance. Če bodo za ta namen prejeli dodaten denar, ga bodo šolam razdelili. »V dani situaciji pa to ni mogoče, saj je ministrstvo odgovorno za izvedbo redne dejavnosti, ki bi bila lahko tako ogrožena,« so zapisali.