Če mi je dolgčas, vem, da sem nekaj naredil narobe

V otroštvu sramežljiv fant je kmalu začel odkrivati svoje talente za glasbo, film, tenis in pedagogiko. Z ekipo VibeDepartment in drugimi akterji na slovenski sceni drum and bass (DNB) so odgovorni za DNB konferenco, ki bo 29. oktobra že osmič zapored na treh prizoriščih Metelkove združila več kot 55 nastopajočih.

O sebi pravi, da zna biti včasih egocentričen, stvari morajo biti narejene, kot so zastavljene, po drugi strani pa se ves čas izprašuje o tem, kaj je prav in kaj narobe. Tudi o tem, do katere mere graditi navdušenje nad sceno DNB, saj vsi pač ne bodo prišli le poslušat DNB.

Kot diplomiranega pedagoga zgodovine in sociologije ter učitelja tenisa vas lahko vprašam, kakšen je po vašem mnenju dober učitelj.

Tak, ob katerem otrok začuti nekaj pozitivnega. Če učitelj oddaja strah in zaskrbljenost, se bo otrok tega priučil, enako, kot če je zadovoljen in samozavesten. Otrok pa, tako kot starša, tudi učitelja želi prepričati, naj ga ima rad. Otroka, ki morda ni zainteresiran, učitelj z vzbujanjem negativnih občutkov še dodatno demotivira. »Tiho vodo« pa lahko učitelj povzdigne s tem, da ga pozitivno izpostavi. Ni univerzalnega pravila. Realno je treba dajati ocene. Ne smemo zameriti, če kdo ne izpolnjuje naših pričakovanj.

Tudi pisali ste svojčas?

Ja, a sem žal preveč len in premalo potrpežljiv. Pisanje je zame kot potovanje. Z mislimi grem v svoj svet, na drugi strani pa se moje telo nima slabo, ker nisem kje na ledeniku ali tropski vročini, kot sem v mislih. Imam brezplačen izlet, kamorkoli hočem.

Uspešno ste uprizorili priredbo Škofjeloškega pasijona. Za kaj je šlo in zakaj se s tem ne ukvarjate več?

Jezus in Juda sta hekerja, ki sta vdrla v strežnike obveščevalno-varnostne službe. Jezus kot navaden metelkovec, ki se bori proti sistemu, velikim bratom in nadzoru informacij in podatkov. Kljub temu da me režiranje še zelo privlači, pa je bilo treba končati faks, začeti služiti denar in nehati živeti na račun staršev. Soočenje z realnostjo.

Kdo je kriv, da vas je DNB tako prevzel?

To je kot prva ljubezen, ki je nikoli ne pozabiš. Spoznala sva se v temačnem K4, najprej ga nisem razumel in sem odšel raziskat vse žanre rave kulture, a ko sva se spet srečala, sem ga vzljubil, za vedno.

Toda z njim ne zaslužite za preživetje?

Če bi od konference služil, bi bila na koledarju le enkrat. Organiziranje konference jemljem kot (po)klic, ne kot službo. Občutek imam, da bo nastala zares velika škoda, če tega ne bom izpeljal. Nisem pa samo jaz ta, ki ga kliče zaveza k tej glasbi in kulturi. Lunik (Janez Lunik, op. a.) pa Jamirko, Pier, seveda Markoman … Če starejši ne bi postavili, mladi ne bi mogli graditi naprej.

Kakšno vlogo ima potem v vašem življenju tenis?

Pedagoško in gibalno. Kot profesor sociologije in zgodovine nisem dobil službe, zato sem hobi spremenil v službo in začel poučevati tenis.

Vam je kdaj v življenju dolgčas?

Poskušam, da mi ni, če pa mi je, vem, da sem nekaj naredil narobe.

Koliko dela vas še čaka pred DNB konferenco?

Veliko. Žal se prehitro izklopim, moral bi biti še bolj aktiven, se še bolj izčrpavati. Vseeno mislim, da bo dogodek uspešen. Občutek je odličen. Potrjenih je že več kot petsto obiskovalcev, povabili bomo še izvajalce iz Hrvaške in Srbije. Iz BiH žal ne poznam nikogar, pa bi si jih zelo želel na dogodku. Honorar je odvisen od obiska in podpore obiskovalcev in poslušalcev, po mojem mnenju pa je za 30 minut nastopa kar dober. In za vse nastopajoče enak, ker skupni dobiček razdelimo na enake dele.

Kaj je pravzaprav drum and bass?

Gre za vzorec zelo hitrega zlomljenega ritma, zaporedja bobnov in basov. Kot da bi vzel funk in ga pohitril za 33 odstotkov. Gosta in hitra glasba. Nevro funk je bolj temačen, še gostejši, zvit, pravijo mu tudi metalski DNB. Liquid DNB je bolj speven, tekoč, manj zlomljen, poln vokalov, poleten, nežen, lahek … Regi drumič pa ima za osnovo jungle, na katerega nato nalagamo komade reggae glasbe ali remikse.

Vas zaboli, ko pravijo, da didžeji niso glasbeniki?

Nimam niti ene ure glasbene šole, a mnogi drugi jo imajo. Didžej izbira glasbo in jo poskuša čim bolje predstaviti. Po mojem je to dramski nastop. Vsak set, vsak miks je drugačen. Me pa žalosti, da nekateri didžeji svoj nastop izvedejo le s kliki na računalniško miško. V nastopu morajo biti prisotni nervoza, trema in adrenalin, da je lahko tisto, kar pride iz njega, sploh nekaj prvobitnega. Moramo nastopati, se odzivati na publiko, ne pa biti upravljavec gumbov. Didžej je selektor in interpretator. Novinarji ste didžeji, samo da ne miksate glasbe, ampak besede. Vsi mi pa smo v nasprotju s pisatelji in režiserji omejeni.

Konferenci so nekateri očitali, da ne predstavi novitet na glasbenem področju.

Novo še ne pomeni, da je dobro. Didžeji sami izberejo, kaj bodo vrteli. Na začetku smo na konferenco vabili le ekipe, letos smo nanjo prvič uvrstili tudi didžeje, ki nimajo ekip, a sami producirajo glasbo, ter didžeje, ki so obenem tudi organizatorji dogodkov. Veliko pozornost namenimo tudi geografski pokritosti, da ne zapostavimo kakšnih delov. Zakaj? Namen konference je, da širi glasbo DNB. Če so dogodki uspešni, če se večajo in če se povečuje produkcija, pomeni, da ustvarjamo trg DNB v širši regiji in lahko na tem področju postanemo relevanten dejavnik tudi za tuje ustvarjalce, predvsem Angleže.