Čopova, če si lačen, Miklošičeva, če te zebe

Lastniki stavb samovoljno odločajo o tem, kakšna bo ponudba, ta pa posledično postaja vse bolj enolična.
Objavljeno
13. marec 2018 19.04
Čopova ulica 6.11.2017 Ljubljana Slovenija [Čopova ulica,Ljubljana,Slovenija]
Manja Pušnik
Manja Pušnik

Ljubljana – V zadnjem času veliko lokalov v mestu dobiva nove najemnike, a ponudba je vse bolj enolična. Ali prestižne Čopove ulice ni škoda za poplavo lokalov hitre prehrane? Kdo odloča o ponudbi v središču in zakaj mestna politika pri tem nima besede?

Nove najemnike v tem času iščejo v pritličju Nebotičnika ob Slovenski cesti, v nekdanji Pekovi trgovini na Miklošičevi, v Trubarjevi ulici, na Dalmatinovi se odpira še ena trgovina Sanolaborja, na Miklošičevi trgovina s športno prehrano in pripomočki. Odločitev o najemnikih je popolnoma v rokah lastnikov stavb, ki pa imajo pri izbiri le eno merilo: čim višjo najemnino.

Glede na to je mogoče sklepati, da je v Čopovi ulici najboljši posel mogoče narediti s prodajo (hitre) hrane, čeprav bi na turistično izredno zanimivi osrednji ulici v ožjem središču pričakovali kakovostnejšo ali vsaj bolj raznoliko ponudbo.

Ljubljani namreč primanjkuje prestižnih trgovin, nekateri celo menijo, da lastniki stavb v centru izrivajo trgovsko dejavnost in jo tako vse bolj potiskajo na obrobje.

Pomembno je le, kdo da več

V pritličju znamenitega Nebotičnika ob Slovenski se bo v kratkem ponudba najverjetneje spremenila. V stavbi, ki je v lasti Kapitalske družbe, je trenutno papirnica in knjigarna Mladinske knjige, ki ima s Kadom sklenjeno dolgoročno pogodbo. Izvedeli smo, da se najemna pogodba čez slabega pol leta izteče, zato že iščejo novega najemnika. »Če bomo prejeli ponudbo, ugodnejšo od zdajšnje, bi se najemnik lahko zamenjal,« pojasnjujejo na Kadu. V knjigarni in papirnici, kjer je zaposlenih pet ljudi, sicer medtem normalno poslujejo. »S Kapitalsko družbo imamo sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo, zato pričakujemo, da bomo v teh prostorih še naprej poslovali,« pravijo v Mladinski knjigi.


Od osrednje ulice - Čopove, bi pričakovali boljšo ponudbo. Foto: Jure Eržen/Delo

Da bodo zamenjali najemnika v Dalmatinovi ulici, so se odločili tudi na Gorenjski banki. Tam bo v kratkem odprla vrata (še ena) poslovalnica Sanolaborja. »Gorenjska banka je lastnica prostorov bančne poslovalnice in prostorov, ki smo jih oddali v najem družbi Sanolabor. Najemna pogodba je bila sklenjena decembra, razlogi za oddajo neizkoriščenih prostorov so ekonomsko-poslovne narave,« pojasnjujejo pri Gorenjski banki.

Prav tako bodo novega najemnika dobili prostori nekdanjega Peka na Miklošičevi, kjer je bil do nedavnega najemnik slovenjgraški Acron, zastopnik blagovne znamke Bags & More. Kot nam je povedal svetovalec lastnika prostorov, ki ni želel biti imenovan, je za omenjeni prostor v bližini hotelov Union veliko zanimanje, kljub temu da je najemnina 8900 evrov. Po vsej verjetnosti bo še ta mesec sklenjena pogodba z novim najemnikom, ki se bo ukvarjal s trgovsko dejavnostjo. Če je Čopova znana kot »prehranska« ulica, je tudi na Miklošičevi ponudba vse bolj (in dobesedno) uniformna, saj se na njej množijo trgovine z oblačili.


Podžupan Janez Koželj se strinja, da enolična ponudba škodi mestu. Foto: Leon Vidic/Delo

Ne sme odločati samo trg

Ali imajo lastniki stavb v središču prestolnice upravičeno v rokah škarje in platno, da sami odločajo, kakšna bo ponudba v tem delu mesta? Drago Kos s centra za prostorsko sociologijo na fakulteti za družbene vede meni, da to vprašanje meri v bistvo prostorske politike mesta.

»Če sprejmemo to, da o namembnosti mestnih prostorov odločajo zgolj lastniki in njihovi interesi, se upravljavci mesta dejansko odpovejo svojemu vplivu na mestno lokacijsko politiko. Tako so ustvarjene idealne razmere za realizacijo neoliberalne nevidne roke, ki samodejno ve in tudi odloča o tem, kaj sodi kam.« Dodaja, da s tem splošna in stalna javna razprava o tem, kaj sodi v ožje mestno središče, ni več potrebna, prav tako ne ukvarjanje z mestno prostorsko politiko.

Podžupan Janez Koželj opozarja, da se vsa za turiste privlačna mesta srečujejo s problemom spreminjanja ponudbe lokalov v središču, zlasti v staromestnih jedrih. »Preobrazba mestnih središč poteka vzporedno s spreminjanjem stanovanj v turistične namene, preurejanjem stavb v hotele in hostle in s preoblikovanjem javnih prostorov za potrebe gostinstva in turističnih ogledov. Posledica sprememb so sicer prenovljena, lepo urejena in živahna stara mesta, a tudi vedno manjša raznolikost tamkajšnjih dejavnosti, javnega življenja in preostalih stalnih prebivalcev,« pravi podžupan.


Janez Koželj: »Prepletanje raznolikih dejavnosti, dogodkov in ljudi ohranjajo mesta živa in zanimiva, sicer postanejo splošen prostor brez pristnosti, posebnega duha in prepoznavnosti, dolgoročno nezanimiv tudi za turiste.« Roman Šipić/Delo

Naloga za mestnega menedžerja

Koželj spomni tudi na nekatere pozitivne primere: »Preureditev Modne hiše v center dobrega počutja je dobrodošla popestritev dejavnosti v mestnem središču. Žal nismo mogli prepričati pristojnih, da bi se v nekdanjo blagovnico Metalka preselila akademija za gledališče, radio in televizijo, zato pa nam je uspelo pred časom prepričati trgovce iz Spara, da so iz nekdanje generične trgovine s konfekcijo v pasaži na Čopovi uredili trgovino z živili.«

Podžupan se strinja, da lahko mesto z upravljanjem javnega prostora in premišljenim oddajanjem svojih lokalov primernim najemnikom za subvencionirano najemnino vpliva na pestrost uličnega življenja. »Prvenstvena naloga pri upravljanju mest je, da poskušamo ohraniti ravnovesje med enonamensko in večnamensko strukturo mestnega središča.« Po njegovem mnenju bi mesto to lahko doseglo z mešano skupino trgovcev in gostincev, predstavnikov pristojnih oddelkov občinske uprave, zavoda za turizem, četrtne skupnosti in stanovalcev, da bi pod vodstvom mestnega menežderja usklajevali interese in iskali možnosti za sožitje. Kot uspešen primer takšnega sodelovanja Koželj omeni ulično skupnost Križevniška steza.

»Trajnostno urejanje mesta namreč pomeni prav to: dosegati trajno ravnovesje med gospodarskimi, družbenimi, kulturnimi in okoljskimi koristmi,« sklene Koželj.