Tiskane izdaje
Mestna občina je na svoji spletni strani objavila osnutek predloga proračuna za prihodnje leto. Do 6. aprila bo zanj zbirala pobude in predloge meščanov. Ker je dokument še v fazi osnutka, ga seveda čakajo številna dopolnila, po vsej verjetnosti tudi rebalans.
Za leto 2019 občina tako načrtuje 9,2 milijona evrov presežka, kar je za dva milijona več, kot ga predvideva letošnji proračun. To je eden največjih presežkov v proračunu Ljubljane v zadnjih letih. Naj spomnimo, da je bil lani proračunski presežek 1,1 milijona, letos pa že 7,2 milijona evrov. Na magistratu načrtujejo, da se bo prihodnje leto v mestno blagajno steklo 362,8 milijona evrov prihodkov, odhodki so načrtovani v znesku 353,6 milijona, občina se bo predvidoma zadolžila za 10 milijonov evrov, bankam naj bi odplačali okoli 12,7 milijona evrov posojil.
Ker največji delež med občinskimi prihodki odpade na pobrane davke, nas je zanimalo, ali v mestni hiši pričakujejo več denarja od davka na premoženja. Ker nameravajo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačajo vsi lastniki nepremičnin, prihodnje leto pridobiti toliko prihodkov kot letos, torej 55 milijonov evrov, to pomeni, da občina te dajatve v letu 2019 (še) ne bo zvišala.
Kdo se bo zadolžil?
Mestni stanovanjski sklad se bo prihodnje leto »za uravnoteženje finančne likvidnosti« lahko zadolžil za dva milijona evrov, v prihodnjih 25 letih pa za največ osem milijonov. Prav tako se bodo lahko zadolžila javna podjetja v okviru mestnega holdinga. Ljubljanski potniški promet (LPP) bo lahko najel 6,5 milijona evrov posojila, Energetika 8,7 milijona, Snaga pa 4,3 milijona evrov. Zadolženost občine se sicer postopno zmanjšuje: še leta 2010 je imela skupaj z javnimi zavodi 132,6 milijona evrov posojil, konec lanskega decembra pa se je zadolženost zmanjšala na 114,1 milijona evrov. Občina tudi načrtuje, da bo za nakup mestnih avtobusov od Eko sklada prejela milijon evrov nepovratnih sredstev.
Računajo na državo in Bruselj
Občinska oblast predvideva, da bodo za številne projekte v mestu pridobili nepovratna sredstva iz državnega in evropskega proračuna. Iz državne blagajne pričakujejo okoli 8,7 milijona evrov, iz Bruslja pa več kot 36 milijonov. Država in Evropska unija bosta namreč med drugim sofinancirali tretjo fazo gradnje centralne čistilne naprave in ureditev kolesarske mreže, medtem ko bo država denimo prispevala denar za gradnjo kanalizacijskega sistema in obnovo Cukrarne.
