Tiskane izdaje
Po začetnih težavah so ministrstvo in prevozniki sistem integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) pripeljali do stopnje, ko mladi enotno vozovnico s pridom uporabljajo. Dva meseca po začetku novega šolskega in mesec po začetku študijskega leta želijo na ministrstvu sistem razširiti na vse uporabnike. Lanski zalogaj je bil še večji, ker so ga uvajali brez pilotnega projekta, priznava Bojan Žlender, vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo. Roki za izvedbo projekta so bili zelo kratki, saj so bili ključni deli tehničnih rešitev ter aplikacij za enotno vozovnico pripravljeni junija, ko so se končali pouk in predavanja.
Zdaj lahko odlično vozimo dijake in študente. Gre za zanesljivo populacijo, ki je z veseljem vstopila v sistem integriranih vozovnic – res pa tudi nimajo velike izbire: peš, s kolesom ali javnim prevozom – je pa to vzgojno za trajnostno mobilnost. Starejše bo težko navaditi na uporabo avtobusov in vlakov, se zaveda Bojan Žlender. Na Švedskem, na primer, ni več glavni cilj pri osemnajstih opraviti vozniški izpit. A javni potniški promet (JPP) uporabljajo tudi starejši.
Pilotni projekti, na katerih bi bilo mogoče preverjati delovanje sistema, vendar brez potnikov, ne bi pokazali pravega učinka, zato je bila sprejeta odločitev, da se sistem pilotno uvede 1. septembra na vseh območjih v Sloveniji za vse potnike. Od takrat je bilo zato treba postopno rešiti vse težave, ki so bile tako tehnične kot vsebinske. Veliko vozovnic »ni delovalo«, ker so si potniki želeli širši krog prestopnih točk – in so za to pogosto tudi upravičeno zaprosili – kot bi jih imeli, če bi upoštevali le najkrajše razdalje od doma do šole. Veliko je bilo prestopanj in lokalnih posebnosti, predvsem ko šola izvaja del vsebin ali pedagoškega procesa na različnih lokacijah in kjer so posebnosti zaradi obveznih praks ali česa podobnega. Vse do zdaj zato še nismo bili v enotno vozovnico povabljeni drugi potniki.
Šestodstotna letna rast
Na začetku desetletja se je prvo leto po uvedbi subvencioniranja javnega potniškega prometa za dijake in študente promet prvih povečal za 35 in drugih za 40 odstotkov. A primerjave za nazaj so težke, ker so podatke o vozovnicah imeli le posamezni prevozniki. Po letu 2013 pa se povečuje število uporabnikov po pet do šest odstotkov na leto. Zdaj je potencial že precej popolnjen: 75.000 dijakov, 40.000 študentov in 1500 odraslih do 26. leta, ki se z zamudo še izobražujejo, je blizu najvišje možne mere; dijakov je še nekaj, a so znotraj dveh kilometrov oddaljenosti od šole in jim državna subvencija ne pripada.
Enotna vozovnica
Glavna prednost integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) je enotna vozovnica. Interoperabilnost vlaka, kateregakoli avtobusnega prevoznika in mestnega prometa (za dijake in študente) je pokazala, da je prestopov veliko več, kot smo predvidevali, pojasnjuje Bojan Žlender. Potniki so prehajali od večjega prevoznika, ki je imel do takrat največjo mrežo in največ možnosti, k manjšim, ki so imeli za nekatere boljše vozne rede. Bilo je sicer nekaj težav pri načrtovanju voznih sredstev, saj je bilo nenadoma na enem avtobusu premalo potnikov, na drugem pa preveč. Treba je vedeti, da na avtocesti ne sme biti stojišč, zato so morali problem reševati z dodatnimi vožnjami. Zdaj pa so se razmere normalizirale.
Za sistem IJPP je 165 prodajnih mest, na katerih je mogoče kupiti katerokoli vozovnico JPP za dijake in študente. Manjši problem je pri gotovinskem prometu, a tudi za to se je našla rešitev.
Manjkalo je 30 odstotkov prevoženih kilometrov. Pred kratkim so ugotovili, kje so se »izgubili«. Alpetourjev avtobus ima prvo linijo Jezersko–Kranj in drugo takoj Kranj–Ljubljana. Potniki na prvi liniji so bili »izgubljeni«, ko so v istem avtobusu in z enotno vozovnico nadaljevali pot v Ljubljano. To so problemi, ki jih rešujejo v ozadju.
O prometu so prevozniki veliko poročali – vendar je bilo veliko tega le približna ocena, na primer pri predvidevanju, da bo potnik na relaciji potoval vsak dan, pa v resnici ni. Digitalizacija pa omogoča natančno statistiko, iz katere postane razvidno, kje so avtobusi prazni. V ozadju je zelo veliko dela.
Spletno poslovanje
Že to jesen bo v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo (in šolskim ministrstvom) mogoče vlogo za dijake in študente oddati po spletu, da bi čim bolj skrajšali sicer običajne septembrske vrste. Žlender ocenjuje, da je projekt tako daleč, da tudi žigosanje na šolah ne bo več potrebno, ker bo vpogled na voljo avtomatsko.
Mogoč bo tudi spletni nakup vozovnic. Pri šestih desetinah potnikov, pri vseh, ki prehajajo v višje letnike, so spremembe res malenkostne in zato relativno preproste.
V sistem se bo mogoče prijaviti, če bo oseba imela elektronski podpis, v primeru mladoletnih oseb pa njihovi starši ali skrbniki. Pridobitev elektronskega podpisa je brezplačna, je pa treba prijavo osebno oddati na upravni enoti, ki nato potrebuje deset dni za obdelavo. Bojan Žlender svetuje, da polnoletni uporabniki subvencioniranih vozovnic, pri mladoletnih pa njihovi starši ali skrbniki, čim prej – in postopno – poskrbijo za pridobitev elektronskega podpisa. Če bo tik pred začetkom novega šolskega leta prošnje oddalo več tisoč prosilcev, se postopki lahko zavlečejo in bo treba mesečne nabavljati po klasični poti z zbiranjem potrdil po šolah in s stanjem v vrstah. V Adventuri (podjetji Avrigo in Izletnik) bodo dijakom in študentom, ki še nimajo elektronskih kartic, te pošiljali po pošti, sicer pa bo treba k prevozniku, ki jo bo izdal. Vsi, ki že imajo kartice IJPP, bodo po oddaji spletne vloge in plačilu po spletu dobili nove vozovnice na validatorjih v vozilih ali na prodajnih okencih.
