Domžalska sramota, ne pa arhitekturni biser

Domžale – Stanovanjsko-poslovni blok SPB-1, v katerem je kar 530 stanovanj in 140 lokalov in je v državi največji kompleks, nezadržno propada. Namesto da bi bil ponos mesta, je ena največjih domžalskih sramot. Zato so njegovi lastniki na torkovem javnem srečanju z vodji svetniških skupin predlagali, da bi se v okviru javno-zasebnega partnerstva lotili vsaj urejanja zanemarjenih pasaž.

Na shodu, ki se ga je udeležilo približno 50 lastnikov stanovanj in posameznih lokalov, je bila opazna predvsem neudeležba predstavnikov Liste Tonija Dragarja (LTD) in stranke Desus.

Frenk Orel, koordinator nadzornega odbora SPB-1, je uvodoma povedal, da je bil objekt, ki so ga postopoma gradili od leta 1982 do leta 1990, zgrešen že v osnovi, saj bi bolj sodil v sončno Dalmacijo kot deževno Slovenijo. Poleg tega so ga med gradnjo toliko spreminjali, da se je njegov projektant celo sodno odrekel avtorstvu.

Ker je bil objekt vseskozi slabo vzdrževan, je ta potreben prenove v celoti. Njegovi lastniki se zavedajo, da je to njihova dolžnost in obveza, hkrati pa so prepričani, da bi morala pri prenovi pasaž sodelovati tudi občina in država. Prva je namreč z več občinskimi stanovanji hkrati tudi njihova solastnica, enako pa velja tudi za državo, ki ima tam svoje pisarne (davčna uprava, geodetska uprava, sodišče, zavod za gozdove ...). Ker torej SPB-1 uporabljajo vsi občani, gre za javne pasaže, za katere pa stroške vzdrževanja, čiščenja in razsvetljave plačujejo le lastniki objekta.

Orel je dejal, da so ocenjeni stroški prenove pasaž (nova hidroizolacija, tlaki in preplastitev) 1,2 milijona evrov, ki pa jih samo lastniki stanovanj in lokalov ne bi zmogli. Kot nerealnega je zavrnil občinski predlog, da bi pasaže lastniško prenesli na občino, saj je po njegovem nemogoče dobiti 100-odstotno soglasje skoraj tisoč (so)lastnikov objekta, kakor nalaga stanovanjski zakon. Namesto tega je predlagal javno-zasebno partnerstvo.

V nadaljevanju je občino okrcal, ker ne plačuje niti polovice stroškov pasaže (približno 10.000 evrov na leto), četudi je to del sporazuma, ki je zapisan celo v zemljiški knjigi.

Občinske svetnike je na koncu pozval, naj problematiko SPB-1 nemudoma uvrstijo na sejo občinskega sveta in najdejo rešitev v javnem interesu, pri tem pa naj ne pozabijo, da ta kompleks v občinski proračun vsako leto prispeva 1,17 milijona evrov, nazaj pa ne dobi nič. Zahteval je še, da se svetniki aktivno vključijo tudi v urejanje središča Domžal, ki je eno najgrših v Sloveniji, četudi ima občina po njegovih podatkih vezanih kar 12,5 milijona evrov. Denar torej ima, a ga ne uporabi.

Občinski svetniki Metod Marčun (Lista za Domžale), Primož Škofic (SMC), Uroš Breznik (SD), Tomaž Deželak (SDS), Peregrin Stegnar (NSi) in Alenka Oldroyd (Lista Reza) so se strinjali, da je treba pasažo prenoviti, ji dati modernejši videz in nove programe, saj tudi sami vidijo, da se lokali zapirajo, ljudje pa odhajajo. Peregrin Stegnar jim je celo svetoval, naj še v večjem številu »pritiskajo« na občino, saj se ta sama od sebe ne bo zganila. Tomaž Deželak jim je namignil, naj se zgledujejo po Ihancih, ki so z 800 podpisi dosegli ureditev varnih poti in cest v kraju, Uroš Breznik pa je okrcal župana, češ da mu v več kot desetletju županovanja ni uspelo urediti niti prehoda za šolarje čez zeležniško progo pri OŠ Venclja Perka ali makadamskega parkirišča pri Tušu, po drugi strani pa gradi garažno hišo ob SPB-1, ki da je razen njegovih svetnikov ni hotel nihče.