Društvo Ljiljan: od sevdalinke do malega nogometa

Ljubljana – Od leta 2011 je predsednik Društva bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan iz Savskega naselja. Gradbeni inženir je trenutno zaposlen v društvu.

Za začetek razčistimo izraza: kdo so Bosanci, kdo Bošnjaki?

Bošnjaki so muslimani iz Bosne in Sandžaka, kot staroselsko prebivalstvo živijo tudi na Kosovu in v Makedoniji. Z imenom Bošnjaki se je leta 1993 zamenjalo dotedanje ime Muslimani, ki je bilo znotraj SFRJ uporabljano kot ime za narod in ne za versko skupnost. Bosanci ali tudi Bosanci in Hercegovci je ime za državljane Bosne in Hercegovine. Žal se zaradi delitev med narodi znotraj BiH državljanska pripadnost po pomenu prepogosto podreja narodni in verski ali celo poskuša zanikati. Imamo pa v današnji BiH tudi številno skupino ljudi, ki se opredeljujejo za Bosance in pri tem to jemljejo tudi kot svojo narodno pripadnost ali pa narodno pripadnost kot tako zavračajo in se identificirajo samo z državljansko. Jaz sem kot državljan Slovenec, moja narodna pripadnost je bošnjaška, sam zase pa najraje pravim, da sem slovenski Bosanec. Zveni komplicirano, ampak tako je.

Društvo Ljiljan obstaja od leta 1992, da bi krepilo prijateljstvo in razumevanje ter razvijalo sodelovanje med ljudmi v Sloveniji in BiH. Koliko članov šteje?

Uradnih članov je med 100 in 150, a ker ima vsak še družino, je ljudi, ki so aktivni v društvu, okoli 300. Ljiljan je popolnoma odprt za kogarkoli, a večina članov je Bošnjakov, nekaj jih prihaja iz mešanih družin, nekaj pa je tudi Slovencev.

Katere so glavne aktivnosti društva?

Naša glavna sekcija je folklorna. Skupaj s folklorno skupino deluje tudi glasbeno-pevska. Sevdalinka pa je tisto, kar najbolj povezuje naš narod in kar imamo najraje. V okviru literarne sekcije smo letos izdali knjigo V objemu dveh domovin. Vsako leto imamo literarni natečaj za mlade ustvarjalce, ki pišejo v obeh jezikih, ali napišejo zgodbo, ki je povezana z BiH in Slovenijo. Sodelujejo tudi že uveljavljeni pisatelji, kot sta Josip Osti in Ismet Bekrić. Pripravljamo tečaje priprave bureka in baklav, kamor so vabljeni vsi ljubitelji bosanske kuhinje. Imamo tudi športno sekcijo, ki letos organizira enega največjih dogodkov v zgodovini društva, in sicer 11. svetovno prvenstvo bosanske diaspore v malem nogometu. Potekalo bo med 22. in 24. majem na Kodeljevem, prijavljene pa so že ekipe iz vsega sveta. To bo pravi bosanski praznik v Ljubljani.

Že več kot 20 let ste v Sloveniji. Kako strpno je do priseljenev iz bivših republik Jugoslavije ljubljansko okolje?

Ob prihodu sem imel status begunca in sem bil deležen kar nekaj žalitev, ne samo sovrstnikov, tudi učitelji so nas imeli za manjvredne. Najbolj me je prizadelo, da so bili za vse krivi Bosanci, ne glede na to, ali je kaj neprimernega naredil Srb, Hrvat, Albanec ali kdo drug. Mislim, da se odnos izboljšuje, ker dokazujemo, da nismo samo neki »čefurčki«, ki razbijajo in razgrajajo, ampak da smo tudi mi izobraženi in da lahko prispevamo k lokalni skupnosti in kulturni pestrosti. Opažam, da je število priseljenev iz BiH v času krize v gradbeništvu močno upadlo. Zdaj gredo Bošnjaki raje drugam.

Muslimani boste končno dočakali tudi džamijo v Ljubljani.

Tega se res veselimo. Kot predsednik društva moram pohvaliti vse v Islamski skupnosti Slovenije za dolgoletna prizadevanja. To, kje in kako smo izvajali svoje verske obrede, res ni bilo dostojno in v skladu z našo vero.

Koliko ste še vedno povezani z matično državo?

Vsi člani smo zelo povezani z matično državo, sam se vračam v Bosno enkrat na mesec. Veseli me, da kljub temu, da v Sloveniji nismo priznani kot manjšina in da imamo kot društvo velikokrat težave s financiranjem in smo večinoma odvisni od razpisov, imamo v društvu vsi zelo spoštljiv odnos do Slovenije. Ko gremo v Bosno, se veselimo, ko odhajamo od tam, smo spet otožni, ampak ko se vrnemo v Slovenijo, pa smo spet tako veseli, da na žalost pozabimo. Smo v objemu dveh domovin, prav tako, kot je naslov naše knjige.

Kako ocenjujete trenutne razmere v BiH?

Razmere so težke, veliko je brezposelnosti, a na te socialne težave vsekakor vpliva tudi politična ureditev. Moje mnenje je, da bi se morala Evropa že zdavnaj vmešati. Sicer podpiram državljane, ki se borijo za ureditev socialnih razmer, obsojam pa vsakršno nasilje in zažiganje – Bosna je že tako med vojno preveč gorela.