Glavno mesto ima že sedemnajst zasebnih vrtcev

Na centralnem čakalnem seznamu je bilo 1. marca 1076 mlajših in 15 starejših otrok.

Objavljeno
05. marec 2013 16.08
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Poleg 16 zasebnih vrtcev v Ljubljani vrata odpira še eden – Mala akademija v Mencingerjevi ulici. V jaslih je prostora za 14 otrok, v kombiniranem oddelku za otroke od treh let do vstopa v šolo pa za 19. Delati bodo začeli takoj, ko bo dovolj vpisanih.

V začetku meseca so dobili obvestilo o vpisu v razvid izvajalcev javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov, ki ga vodi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Ravnateljica Irena Marinko pričakuje, da prvih dveh oddelkov ne bo težko napolniti, saj je centralni čakalni seznam za vpis v ljubljanske javne vrtce še vedno zelo dolg. Prvega marca je bilo namreč na njem 1076 mlajših in 15 starejših otrok. V Mali akademiji v prihodnosti načrtujejo odprtje še dveh oddelkov.

Vrtec bo imel deveturni program, odprt bo od 7. ure do 16.30, pri čemer se bodo tudi prilagodili potrebam. Predvidevajo, da ga bodo napolnili zlasti otroci staršev, ki delajo v središču mesta, v Trnovem in na Viču. Sprejemali pa bodo tudi otroke, ki niso iz Ljubljane, dokler bodo prosta mesta. Pred vhodom so na voljo štirje parkirni prostori, prav tako je mogoče parkirati ob Gradaščici.

Z elementi pedagogike montessori

V svoje delo bodo vključili tudi posamezne elemente pedagogike montessori; po pedagoški metodi italijanske zdravnice Marije Montessori v Ljubljani sicer dela že kar nekaj zasebnih vrtcev, med njimi Montessori inštitut – zavod za pomoč staršem pri razvoju otrok, Zakladnica Montessori, Akademija Montessori in Angelin vrtec v okviru Uršulinskega zavoda za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

Vrtec bo vodil ravnateljičin sin Jurij Marinko, ki končuje magisterij na Open University v Veliki Britaniji na področju izobraževanja. Po standardih bosta v vsakem oddelku zaposleni vzgojiteljica in njena pomočnica, poleg tega pa še gospodinja in vodja vrtca. Vzgojiteljici in pomočnici imata interdisciplinarno izobrazbo: ena je anglistka, druga sociologinja, obe z dodatno vzgojiteljsko izobrazbo. Pogodbeno bosta zaposleni še pedagoška vodja za kurikulum in svetovalka za izvajanje programa montessori. Povezali so se tudi z več študentkami, ki končujejo program montessori in so pripravljene pomagati pri vpeljevanju novih prijemov. Irena Marinko še pravi, da ime Mala akademija ni naključno, saj je vrtec organizacijska enota družbe Leila, d. o. o., ki se že od leta 1989 ukvarja z izobraževanjem in raziskovanjem. Tako bi radi poskrbeli, da bodo strokovni kadri z uveljavljenimi metodami pomagali otrokom razvijati sposobnosti že od prvega leta dalje.

V zasebnem vrtcu Mala akademija je na voljo dvesto kvadratnih metrov. Ravnateljica pravi, da so prostorske razmere za otroke zelo ugodne, na enega pridejo štirje kvadratni metri, kar je visoko nad slovenskimi standardi. V vrtcu so oddelki z različnimi igralnimi kotički, knjižni kotiček, osrednji oziroma večnamenski prostor, garderobe, velike in lepo opremljene sanitarije, razdelilna kuhinja in majhen prostor za upravo.

Igralnice merijo približno 50 kvadratnih metrov, imajo tudi lepo urejen izhod na vrt, kjer bodo postavili igrala, takoj ko bo skopnel sneg. Za prostore plačujejo najemnino podjetju IMK 55, Inštitutu za metalne konstrukcije 1955, ki je kot lastnik prenovil okna, tla in strop, sami pa so v notranjo opremo vrtca, ki zahteva izpolnjevanje strogih standardov, vložili še 80.000 evrov.

S koncesijo za zasebnike ne bi mogli preživeti

Glede na to, da na pred kratkim končan že četrti razpis MOL za koncesije za zasebne vrtce tudi tokrat ni bilo nobene prijave, nas je zanimalo, zakaj se niso prijavili. Po besedah Marinkove bi za koncesijo radi zaprosili, a z denarjem, ki bi ga dobili, ne bi mogli preživeti, zlasti zaradi zelo strogih zakonskih določil, med katerimi občina določi tudi ceno. Občino pa bodo zaprosili za 85-odstotno sofinanciranje, kar bo po njenem urejeno v dveh mesecih. Do takrat bodo razliko v ceni krili sami. Ravnateljica pravi, da so kljub nadstandardnim prostorom in programom poskušali obdržati čim nižjo ceno. V prvi starostni skupini se giba od 337 do 497 evrov na mesec; starši v četrtem dohodkovnem razredu bodo na primer plačevali 377 evrov, v petem 397, v osmem pa 477 evrov. V kombiniranem oddelku bodo zneski od 317 do 487 evrov. V ceno je vključena tudi vsa prehrana, zajtrk, kosilo, dopoldanska in popoldanska malica.

Sicer so cene v zasebnih vrtcih višje kot v javnih; program v ljubljanskih javnih vrtcih namreč od avgustovske podražitve stane 485 evrov za mlajše otroke in 316 za starejše, v zasebnih pa je ekonomska cena različna, od 600 do 674 evrov, odvisno od starosti otroka in dodatne ponudbe. V javnem vrtcu starši v drugem dohodkovnem razredu za mlajšega otroka odštejejo 39 evrov na mesec in za starejšega 31 evrov, medtem ko sta v najvišjem, devetem razredu ta zneska 321 in 248 evrov. V zasebnih vrtcih starši plačujejo od 172 do 615 evrov, odvisno od dohodkovnega razreda in starosti otrok.

Število zasebnikov narašča

Na območju ljubljanske občine torej trenutno deluje 17 zasebnih vrtcev; MOL jih 85-odstotno sofinancira 16. Njihovo število hitro narašča, saj jih je še marca lani bilo »samo« enajst. Vanje je vpisanih približno 450 ljubljanskih otrok. Iz mestnega proračuna je bilo zasebnim vrtcem leta 2010 namenjeno 437.400 evrov ali 36.450 na mesec, leta 2011 pa 502.967 evrov. Podatkov o lanskih in letošnjih vsotah do konca redakcije z MOL nismo dobili.