Grajski pridelek količinsko dober, kakovost slabša

Ljubljana – Grajska trta, ki so jo na Ljubljanskem gradu posadili pred 27 leti, je letos bogato obrodila, pravi njen skrbnik dr. Franc Čuš s Kmetijskega inštituta Slovenije. Lani je na njej zraslo le 10 grozdov žametovke, težkih dobra dva kilograma, na včerajšnji tradicionalni trgatvi pa so jih obrali 50, skupaj težkih slabih devet kilogramov. A zaradi nižje vsebnosti sladkorja bo vino manj kakovostno kot lansko.

Skrbnik grajske žametovke oziroma modre kavčine ali žametne črnine, ki bo drugo leto zapored poskrbel tudi za predelavo, nego in ustekleničenje protokolarnega vina v mini buteljke (0,375 litra), je z refraktometrom izmerill vsebnost sladkorja 70 Oe stopinj (skoraj 10 volumenskih odstotkov alkohola ob popolnem povretju sladkorja). Llani so namerili kar 86 Oe stopinj sladkorja (11,7 volumenskih odstotkov alkohola), predlani pa 76 Oe stopinj.

Sicer pa je ljubljanska potomka več kot 450 let stare trte z Lenta, ki jo je 30. septembra 1990 mestu Ljubljana v znak prijateljstva in sodelovanja podarilo mesto Maribor, po besedah kmetijskega strokovnjaka Čuša v dokaj dobri kondiciji kljub spomladanski pozebi in »vremensko zahtevnem septembru«. Zato ga nizka vrednost sladkorja niti ne preseneča.

Pravi, da bo iz grozdov lahko nastalo od 7 do 8 litrov vina, ki ga bodo shranili v grajskih prostorih formalnega skrbnika grajske trte, to je vinskega konventa sv. Urbana, ki mu načeljuje pretor Edi Berk. Ta poskrbi, da rez vsako leto opravijo četrtega četrtega, trgatev desetega desetega in da je grajsko martinovanje enajstega enajstega. Letošnje je predvideno na predvečer sv. Martina. Redkega protokolarnega darila je bila doslej deležna le peščica izbrancev, med njimi vsekakor izstopa britanska kraljica Elizabeta II.

Grajski vinograd

V grajskem vinogradu, kjer so lani zasadili 1050 trsov belpina in rdečegrajca, da bi Ljubljana utrdila svoj 30 let star naziv mesto trte in vina ter zaokrožila vinsko zgodbo ob dogodkih, povezanih s potomko stare trte z Lenta na grajskem dvorišču, načrtujejo prvo trgatev že prihodnje leto. Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so izbrali bele in rdeče sorte ter dobro osončeno in prevetreno lego, so prvo trgatev bele sorte sicer napovedali za leto 2019, stekleničenje leta 2020, leto ali dve pozneje pa še rdečegrajca. S trgatve prihodnje leto bi lahko napolnili od 300 do 400 buteljk bele in rdeče sorte, ob polni rodnosti vinograda pa od 1000 in 1200 buteljk, ki bi jih namenili predvsem protokolu in grajski vinoteki.