Tiskane izdaje
Ljubljana - Predstavniki civilne iniciative Za sonaravni razvoj in Olepševalnega društva Rožna dolina so županu Zoranu Jankoviću danes v mestni hiši predali peticijo s 1420 podpisi Rožnodolincev. Z njo so napovedali, da se bodo uprli nadaljnji degradaciji tega dela mesta, ki po njihovem zaradi spremenjenega prostorskega načrta postaja vse bolj »betonska dolina«.
Prebivalci Rožne doline s peticijo zahtevajo takojšnjo spremembo občinskega prostorskega načrta za to območje, tako da bo gradnja objektov omejena na največ 11 metrov višine in da ne bo dovoljeno pozidati več kot 40 odstotkov zemljišča. Zahtevajo tudi takojšnjo prepoved gradnje večstanovanjskih blokovskih objektov in v vmesnem času do sprejetja novega občinskega prostorskega načrta (OP) ustavitev izdaje vseh gradbenih dovoljenj za objekte, ki presegajo zahtevane omejitve.
Podpisi, ki so jih zbrali med 20. marcem in 8. aprilom, izražajo ogorčenje nad urbanističnimi pogoji, ki jih je z izgovorom politike zgoščevanja poselitve znotraj posameznih območij mesta sprejela MOL leta 2010. Ti namreč vodijo, trdijo podpisniki, v popolno urbanistično degradacijo Rožne doline.
Upor skoraj vseh prebivalcev
Da ne gre le za nezadovoljstvo peščice posameznikov, govori podatek, da zbrani podpisi predstavljajo mnenje več kot 90 odstotkov lastnikov vseh stanovanjskih objektov v Rožni dolini, med katerimi je tudi več znanih imen, denimo Živa Vidmar, Janez Kocijančič ...
Ne strinjajo se z veljavnimi urbanističnimi pogoji, ki za večji del Rožne doline dovoljujejo gradnjo večstanovanjskih 14 metrov visokih vilablokov in 70-odstotno pozidavo zemljišč. Leta 2010 je namreč občinska uprava za to območje, brez podpore prebivalcev in brez upoštevanja njihovih stališč, sprejela nov OPN, ki je izrazito poslabšal kakovost bivanja v Rožni dolini in zmanjšal vrednost obstoječih nepremičnin. Novi tri- ali večnadstropni objekti so po mnenju domačinov problematični tako z vidika neskladnosti gradnje, prometne ureditve kot tudi zaradi drastičnega zmanjševanja zelenih površin, ki so bile značilne za ta del mesta.
Zato zahtevajo, da morajo biti vse gradnje omejene na eno- in dvostanovanjske objekte, kot je to veljalo v prostorskih načrtih pred spremembo leta 2010. To bi prebivalcem zagotavljalo ohranitev kakovosti bivanja. Zahtevajo tudi takojšnjo ureditev prometnih razmer; da bo zagotovljena prometna varnost in onemogočen tranzitni promet, denimo predlagajo opustitev širitve in vključitve Ceste XVII v drugi »ljubljanski prstan«.
Sporni Habjanov bajer
Najbolj sporno se jim zdi, da je MOL za namene zasebne večstanovanjske gradnje prodala še edino preostalo zeleno območje v Rožni dolini - Habjanov bajer. Ker meri kar hektar, hočejo investitorjevo zagotovilo, da bo spoštoval zahteve po eno- ali dvostanovanjskih objektih ter gradil v skladu s hidrogeološkimi lastnostmi Habjanovega bajerja in Rožne doline. Bajer namreč deluje kot naravni zadrževalnik voda, ki se stekajo z Rožnika. Pozidan pa bi po njihovem prepričanju povečal poplavno ogroženost preostalega dela Rožne doline, ki je po svoji legi poplavno ogrožena v celoti.
Razpaslo se je črnograditeljstvo
Civilna iniciativa je nastala tudi zato, ker zadnja leta skoraj vsi investitorji pri rožnodolskih večstanovanjskih objektih kršijo prostorsko in gradbeno zakonodajo ter povišujejo že zdaj nesprejemljivo predpisano višino objektov ter pozidanost in poseljenost zemljišč. In ker gradbena inšpekcija, ne glede na vrsto prijav prebivalcev, ne ukrepa, predstavniki občine pa trdijo, da nadzor nad izpolnjevanjem določil izdanih gradbenih dovoljenj ni v njihovi pristojnosti.
Podpisniki so ogorčeni, ker MOL po eni strani sprejema občinsko trajnostno strategijo, katere sestavni del bi morala biti tudi skrb za kakovost bivanja meščanov, v Rožni dolini pa je popolnoma podlegla interesom (včasih dvomljivega) zasebnega kapitala. Poleg tega je v svoji »gospodarnosti« zanemarila javno dobro, saj v Rožni dolini ni prostora za šolo, za družbene dejavnosti, šport in rekreacijo.
Še posebej so opozorili na OPPN 209, ki ga je mestni svet aprila 2011 sprejel brez soglasja ali seznanitve občanov. Ta predvideva gradnjo treh vilablokov (eden je že zgrajen) celo do višine 17 metrov, s podzemno garažo za sto vozil in gradnjo do meje sosednjih hiš. Poleg občutno zmanjšane kakovosti bivanja najbolj izpostavljenih prebivalcev se bo ta zmanjšala tudi za vse druge prebivalce Rožne doline - zaradi močno povečanega prometa s prometnimi zamaški, izpuhi in hrupom.
Opozarjajo, da jim podobno vsiljeno naselje grozi pod vrtnarstvom Herzmansky ob Glin(šči)ci. Tam naj bi zgradili 130 stanovanj po OPPN 210. Kot vnebovpijoče primere dokončane ali še ne povsem dokončane gradnje so navedli bloke v križišču Ceste X in Ceste IX, pa treh vrstnih hiš ob Cesti V in vilabloka ob Škrabčevi z vsega 25 kvadratnimi metri zelenega vrta.
Pravijo, da je peticija zgolj prvi izraz protesta občanov (ne le Rožne doline), ki si ne želijo »betonske doline«, ampak zahtevajo, da Ljubljana ostane zelena prestolnica in prijazna ne samo do investitorjev, temveč tudi do ljudi. Prebivalci Rožne doline zahtevajo, da se urbanizem tega območja načrtuje z njihovim soglasjem in z dialogom. Župan je v svojih prostorih sprejel le tri predstavnike Rožnodolincev, novinarji pa da ob predaji podpisov ne moremo biti navzoči, ker nas župan ni povabil. Zato smo po približno pol ure čakanja lahko samo »iz druge roke« izvedeli, o čem so se pogovarjali in kaj jim je Zoran Janković obljubil.
Samo Zajc, predsednik Olepševalnega društva Rožna dolina, je povedal, da se župan strinja z njihovo zahtevo, da je treba gradnjo omejiti na 11 metrov višine in da pozidanost ne sme preseči 40 odstotkov gradbene parcele, in da bo storil vse, da bodo spremembe OPN za Rožno dolino sprejeli čim prej. Točnih rokov ni omenjal, je pa dejal, da kakšno leto ne bo mogoče ustaviti ali zavreti trenutno dovoljene gradnje. Glede Habjanovega bajerja naj bi povedal, da je ta prodan, a da je to za Rožnodolince le pozitivno in da bodo OPPN zanj predstavili posebej zanje. Marina Praprotnik pa je kot predstavnica civilne iniciative Za Rožno dolino dodala, da si želijo, da ta ostane Rožna in ne postane »Betonska«.
