Javne objekte bi obnovili s pomočjo zasebnikov

Ljubljana – Na poziv promotorjem za celovito energetsko obnovo in energetsko upravljanje javnih objektov v lasti občine je MOL prejela dve vlogi o zainteresiranosti za sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu. Načrti občine so veliki: po sistemu energetskega pogodbeništva nameravajo obnoviti več kot sto javnih objektov, v kar naj bi zasebniki vložili okoli 30 milijonov evrov.

Energetska sanacija je eden od prednostnih ukrepov, ki jih občina mora uveljaviti, saj je raba energije v javnih objektih razmeroma velika, je že leta 2011 določil lokalni energetski koncept. Lani se je energetska učinkovitost občinskih stavb vendarle začela nekoliko popravljati, saj je občina izvedla več energetskih sanacij, predvsem različnih vrtčevskih oddelkov, večinoma tudi z evropskim denarjem. Pot do želenega stanja, energetsko učinkovitih objektov, je še dolga, glede na trenutne načrte MOL pa bo v prihodnje bolj kot na lastnih in evropskih sredstvih temeljila na investicijah zasebnikov.

Občina je pred dvema letoma uspešno kandidirala na razpisu Evropske investicijske banke. Odobrili so ji 1,35 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki so namenjena sofinanciranju strokovno-tehnične pomoči pri projektu energetske obnove Ljubljane (EOL): pripravi osnovnih tehničnih podatkov o stanju objektov, študijam ekonomske izvedljivosti, pravnemu svetovanju, pripravi razpisne dokumentacije ... torej storitvam, ki so potrebne za zagon investicij v energetske obnove. Sredstva morajo biti porabljena do konca prihodnjega leta. Del tega je tudi pred tedni objavljeni poziv promotorjem k oddaji vlog o zainteresiranosti za celovito energetsko obnovo objektov MOL po principu energetskega pogodbeništva.

Kaj je energetsko pogodbeništvo

Občina na ta način načrtuje obnovo kar 132 objektov, ki so glede na različno stanje energetske (ne)učinkovitosti razdeljeni v štiri skupine. Gre za prostore vrtcev, osnovnih šol, zdravstvenega doma, mestne uprave ter športne in kulturne objekte. V mestnem proračunu predvidena vsota, ki naj bi jo zasebniki namenili za obnovo teh objektov, je najmanj 28 milijonov evrov, ki jih bo nato mesto odplačevalo s prihranki energije. Na poziv za prvi sklop, ki zajema 29 objektov, sta prispeli dve vlogi. Kdo ju je oddal, na MOL niso hoteli razkriti, saj ju še pregledujejo.

Energetsko pogodbeništvo je sistem, pri katerem se investicija v energetsko učinkovitost v daljšem obdobju povrne iz prihranjenih stroškov za energijo. Zasebnik, ki bi ga občina izbrala na razpisu za javno-zasebno partnerstvo, bi prevzel izvedbo in financiranje različnih ukrepov za energetsko učinkovitost, po izvedbi katerih bi bili stroški stavbe za oskrbovanje z energijo bistveno manjši. S temi prihranki bi si nato v daljšem obdobju poplačal investicijo, po izteku pogodbenega obdobja pa bi občini ostal energetsko saniran objekt in manjši stroški zanj.

Začetek investicij leta 2016

Podrobnosti (dolžina obdobja javno-zasebnega partnerstva, delitev prihrankov, obseg prenove ...) bodo šele dorečene, saj bo občina zainteresirana promotorja povabila na sestanke, tudi na podlagi teh pa bodo oblikovali končno vsebino, model in obseg razpisne dokumentacije za izbor zasebnega partnerja. Kot je pojasnila energetska upravljavka v MOL Alenka Loose, je po njihovi oceni za sklenitev takega pogodbeništva potrebnih vsaj šest mesecev od objave poziva promotorjem. Torej bi bile po optimističnem scenariju prve pogodbe lahko sklenjene sredi prihodnjega leta. A glede na to, da občino po navedbah Loosejeve čaka še priprava ekonomske in pravne analize, v kateri bodo primerjali oblike klasičnega javnega naročila in različnih oblik javno-zasebnega partnerstva, na koncu pa bo moral o tem odločati še mestni svet, lahko vse skupaj traja precej dlje. Loosejeva pravi, da je bolj realno začetek izvajanja investicij pričakovati leta 2016.

Energetska upravljavka MOL poudarja, da je energetsko pogodbeništvo eden ključnih ukrepov za doseganje ciljev na področju energetske učinkovitosti do leta 2020, se pa zaveda, da nekaterih objektov tako ne bo mogoče v celoti obnoviti: »Vračilna doba ne sme presegati 15 let, zato menimo, da se bodo zasebni partnerji odločali za ukrepe učinkovite rabe energije in vode, ki ne bodo obsegali prenove ovojev stavb. Pri takih odločitvah je treba pretehtati, ali je smiselno ta del sredstev zagotoviti iz občinskega proračuna in izpeljati celovito sanacijo.«

Slabo razviti trg

Težava pri obsežnih načrtih občine pa bi bila lahko tudi pomanjkanje podjetij, ki se s takšnimi partnerstvi ukvarjajo. Čeprav v Sloveniji energetsko pogodbeništvo poznamo in izvajamo že dobro desetletje, je trg še vedno »razmeroma slabo razvit, z le nekaj ponudniki«, piše v osnutku akcijskega načrta za energetsko učinkovitost do leta 2020, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo.