Kljub obljubam ministrov rešitve za hišo hospica še ni

Do pridobitve koncesije hospic potrebuje dogovor z nosilcem zdravstvene nege, ki še ni izbran.

Objavljeno
19. marec 2013 16.18
Posodobljeno
20. marec 2013 11.00
Ljubljana 3. 1. 2013, hisa Hospic foto: Tomi Lombar
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Po dobrem mesecu, ko sta ministra Tomaž Gantar in Andrej Vizjak obiskala hišo hospica, pohvalila njeno dejavnost in obljubila novo rešitev, je hiša še naprej odvisna od donacij, kar pa dolgoročno, brez umestitve v sistem, ne bo šlo, poudarja Tatjana Fink.

»Žal mi je, da nas ne slišijo, da bi bili dobra učna baza, tako za domove za starejše kot za zdravstvene delavce, kjer bi se lahko učili. Za dvig ravni paliativne oskrbe v Sloveniji bi potrebovali kar nekaj takšnih učnih baz, tako bi pospešili njen razvoj,« pravi predsednica Slovenskega društva hospic Tatjana Fink.

Opozarja, da hiša hospica brez sofinanciranja ne bo zdržala dolgo. Prav tako obžaluje, da bodo s koncesijo, namenjeno domovom za starejše, poskušali reševati tudi hišo hospica, ki je nekaj povsem drugega: »Zdravstvena oskrba v domovih za stare je zelo nizko financirana in s tem bodo poskusili dvigniti svojo priznano ceno. V nasprotju z domovi pa je hiša hospica specializirana za paliativno oskrbo, ne samo občasno, temveč ves čas, in ima za to tim strokovnjakov. Osebje je drugače usposobljeno in ima drugačna znanja.«

SSZS: Hospic ni edini, ki izvaja paliativo

V skupnosti socialnih zavodov (SSZS) so kot partner v pogajanjih za zdravstveno dejavnost predlagali financiranje hiše v najvišji možni obliki v sistemu institucionalnega varstva. Predsednik UO Boris Koprivnikar pravi, da verjame, da 19 evrov bruto na dan hiši hospica ne zadošča za njen način dela in organizacijo paliativne dejavnosti. V domovih paliativna oskrba ni posebej priznana, čeprav imajo v nekaterih, denimo tistem na Fužinah, tudi posebej za to usposobljene zdravnike in drugo strokovno osebje. Priznana cena za zdravstveno nego v domovih je povprečno 14,5 evra bruto, oskrbni dan bolnika v javnih domovih stane 19 evrov, v zasebnih pa od 25 do 28. V teh okvirih morajo v domovih, kjer na leto umre približno 4500 ljudi, izvajati tudi paliativno oskrbo.

Koprivnikar ugotavlja, da je ima sežanska bolnišnica, s katero hospic ni našel skupne vizije, še vedno postavko za paliativno oskrbo v splošnem dogovoru za financiranje zdravstvene dejavnosti, kjer bi hiša hospica lahko dobila 54 evrov na dan za zdravstveno nego, če bi se jim uspelo dogovoriti. Že pred dvema letoma je bil namreč sprejet nacionalni program paliativne oskrbe. Po njegovem bo problem v celoti rešen šele takrat, ko bo izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva priznana storitev paliativne oskrbe, ki bo sistematično, strokovno in razvojno vključena v program bolnišnic in socialnih zavodov; pri tem pa lahko hospic igra zelo pomembno vlogo.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) poudarjajo, da je sistemsko rešitev hiše hospica mogoče zagotoviti s podelitvijo koncesije za kratkotrajne namestitve na področju institucionalnega varstva. Takšna rešitev je tudi v predlaganem nacionalnem programu socialnega varstva od leta 2013 do 2020, ki ga je vlada že sprejela, trenutno pa je v obravnavi v državnem zboru. Po sprejetju nacionalnega programa bodo dane pravne podlage za objavo razpisa za podelitev koncesij. Sredstva za zdravstveno oskrbo naj bi v tem primeru zagotovil zavod za zdravstveno zavarovanje. Hiša hospica tudi letos kandidira na javnem razpisu MDDSZ za psihosocialni del svojega programa. Lani so bili zavrnjeni, za letos pa na ministrstvu pravijo, da razpis še ni končan.

Sestanek brez rešitve

Na ministrstvu za zdravje (na MZZ) so povedali, da so se po obisku ministrov v hospicu konec februarja sestali s predstavniki hiše in jim predstavili možnost sodelovanja z izvajalcem zdravstvene nege za začasno financiranje dejavnosti. »Toda videnja in načrti nadaljnjega razvoja hospica so širši, zato predlagane začasne rešitve niso sprejeli.«

Hospic pa je predlagal sodelovanje z zasebno bolnišnico, vendar na MZZ pravijo, da financiranje in izvajanje paliativne oskrbe prek te trenutno ni mogoče, saj nima koncesije za izvajanje zdravstvene nege. Za katero bolnišnico gre, nam ne v hospicu ne na ministrstvu ne želijo povedati.

Na MZZ pravijo, da je za začasno rešitev, do pridobitve koncesije na MDDSZ, potreben dogovor hospica z nosilcem zdravstvene nege. Ministrstvo je že na sestanku v hiši hospica nakazalo mogoče sodelovanje s socialnimi zavodi oziroma domovi za starejše, ki ta pogoj izpolnjujejo. Vendar pa v hiši hospica nad tem niso navdušeni.