Kmalu konec prostorskih težav za dve fakulteti

Ljubljana – Novi prostori za potrebe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) na Večni poti 113 so zgrajeni. Slovesno jih bodo odprli predvidoma 6. junija.

Uspešno je bil opravljen tehnični pregled, trenutno odpravljajo ugotovljene napake in druge pomanjkljivosti, poteka tudi kvalitativni pregled. Predvidevajo, da bodo do konca maja prejeli še uporabno dovoljenje, je povedal dekan FKKT Matjaž Krajnc. Pri tem poudarja, da laboratoriji fakultete še niso opremljeni z laboratorijskim pohištvom, po dogovoru z dobaviteljem naj bi se to zgodilo do sredine septembra. Tako se bo lahko študijski proces 1. oktobra v celoti začel v novih prostorih.

Selitev predvidoma julija

»Na selitev se že pripravljamo. Predvidevamo, da bomo pisarne in zaposlene ter knjižnico preselili v juliju, laboratorijsko opremo in kemikalije pa takoj, ko bo nameščeno laboratorijsko pohištvo, to je v drugi polovici septembra. Do preselitve laboratorijske opreme, naprav in kemikalij bo raziskovalno delo potekalo v dosedanjih prostorih,« pojasnjuje Krajnc.

V novo zgradbo se bo preselilo 211 zaposlenih in 1497 študentov. Dekan ne more skriti zadovoljstva, saj novi prostori za fakulteto pomenijo rešitev dolgoletnih prostorskih težav: »V posameznih letih je študijski proces tekel kar na 23 naslovih po mestu, kar je predvsem za študente pomenilo veliko izgubljenega časa.«

Tudi Fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) načrtuje selitev v nove prostore julija, je povedal dekan Niko Zimic. V novo zgradbo se bodo preselili vsi zaposleni, to je skupaj približno 160 profesorjev, raziskovalcev in skupnih služb, ter študenti – v vseh programih fakultete jih je vpisanih več kot 1300.

Morali so omejevati vpis računalničarjev

Zimic poudarja, da so bili zadnja desetletja strokovnjaki s področij računalništva in informatike najbolj želen in zaposljiv kader pri nas in v svetu, v teh razmerah pa so se skupaj s Fakulteto za elektrotehniko stiskali v premajhnih prostorih. »Najemati smo jih morali še na drugi lokaciji, poleg tega smo bili prisiljeni omejevati vpis, s čimer smo Slovenijo prikrajšali za izobražene kadre na področju, ki je ključno za njen razvoj in konkurenčnost v svetu. To je prepoznala tudi EU, ko nam je namenila sredstva za novogradnjo, saj napovedi kažejo, da bodo ti strokovnjaki tudi v prihodnje najbolj iskani.«

Po dekanovih besedah je novogradnja za njihovo fakulteto izjemnega pomena: »Zaradi prostorske stiske so predavalnice in računalniške učilnice zasedene po cele dneve, urniki pa polni lukenj in zelo neprijazni, tako da študenti in pedagogi nimamo pravih pogojev za študij in delo. Rešitev prostorske stiske nam bo omogočila kvalitetno pedagoško delo, pa tudi boljše možnosti za raziskovalno delo, saj se marsikaterega projekta zdaj preprosto nismo mogli lotiti. V novo zgradbo bomo poleg študija in raziskovalnega dela lahko pritegnili še vrsto drugih aktivnosti, ki bodo prispevale k našemu ugledu v mednarodnem akademskem okolju, nam omogočile tesnejše povezovanje z industrijo in pripomogle k boljšim poslovnim priložnostim za naše diplomante, k razvoju računalništva in informatike ter h konkurenčnosti Slovenije na tem izredno propulzivnem področju.«

Projekt cenejši za 34,4 milijona

Naj spomnimo, da je bil temeljni kamen za novi fakulteti na Brdu, ob Biološkem središču in Biotehniški fakulteti, nasproti živalskega vrta in v bližini Tehnološkega parka, položen junija 2012, na kar je ljubljanska univerza čakala deset let. To je največja investicija v njeni zgodovini. Ob začetku gradnje je bilo rečeno, da je projekt vreden 116 milijonov evrov, od tega je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prispevalo 13 milijonov, z 88 milijoni nepovratnih evrov pa naj bi to bil največji projekt pri nas, ki ga je sofinanciral evropski sklad za regionalni razvoj. Zdaj na ministrstvu pojasnjujejo, da bo zaradi precej nižjih ponudb na vseh javnih razpisih, tako za gradnjo kot za opremo, celotna vrednost projekta 81,6 milijona. Od tega je 46,4 milijona evropskih sredstev, s slovensko udeležbo 8,2 milijona. Preostali denar je zagotovilo ministrstvo iz integralnega proračuna (12,5 milijona evrov), ljubljanska univerza je pridobila 8,5 milijona kredita na podlagi državnega poroštva, približno šest milijonov evrov pa je iz drugih virov univerze in fakultet. Projekt se sicer izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, z razvojnimi prioritetami gospodarsko-razvojne infrastrukture in prednostne usmeritve izobraževalno-raziskovalne infrastrukture.

Za izvedbo projekta je ljubljanska univerza kot investitor na javnem razpisu kot najugodnejšega ponudnika izbrala konzorcij, ki ga sestavljajo SGP Pomgrad v vlogi poslovodečega partnerja ter partnerja Begrad in IMP. Zgradbe so zasnovali arhitekti Boštjan Kolenc, Mladen Marinčič in Mojca Švigelj Černigoj.

O ureditvi okolice še ne razmišljajo

Vsekakor je to velika naložba v javno visokošolsko in raziskovalno infrastrukturo nacionalnega pomena, ki je povezana s potrebami gospodarstva in drugimi področji razvoja. Ministrstvo smo povprašali, ali razmišljajo, da bi obenem uredili še okolico na Večni poti, saj je v bližini fakultet, nasproti živalskega vrta, predviden nov botanični vrt. Vodja tega Jože Bavcon z Biotehniške fakultete namreč meni, da bi tam lahko uredili vsaj zeleno površino za srečevanje, s potmi in parkovnimi elementi, saj bo tam veliko študentov, v bližini pa je tudi Tehnološki park. Na ministrstvu odgovarjajo, da to ni del projekta, za katerega so bila pridobljena evropska sredstva.