Kmalu spet o podaljšanju pogodbe za stadion

Ljubljana – Medtem ko družba BŠP čaka na odločitev ministrstva o njeni pritožbi glede okoljevarstvenega soglasja za prenovo bežigrajskega stadiona, na občini napovedujejo, da bodo družbeno pogodbo znova podaljšali.

Družbeniki in sosedi stadiona še vedno čakajo na odločitev o lastništvu sporne parcele, ki jo je v projekt vložila občina. Bi lahko na končno odločitev vplival dogovor MOL in SŽ glede lastništva Koroške ceste?

Kot smo poročali, so ljubljanska občina in Slovenske železnice v sklopu medsebojne poravnave sodnih sporov končale tudi pravdo za lastništvo Koroške ceste, ki teče med severnim delom stadiona in Fondovimi bloki. Kot lastnik so bile doslej v zemljiški knjigi vpisane Slovenske železnice, proti katerim je občina leta 2013 vložila tožbo. Prvostopenjsko sodišče ji je februarja letos pritrdilo, vendar so se SŽ na sodbo pritožile. S sodno poravnavo, o kateri smo pisali in je zajemala tudi stadion ŽAK, pa so občini priznali lastništvo in umaknili pritožbo.

Bi to lahko vplivalo na postopek, v katerem stanovalci sosednjih Fondovih blokov zahtevajo določitev parcele 312 kot funkcionalnega zemljišča? Ta leži med severnim delom stadiona in Koroško cesto. Iz občinske službe za pravne zadeve so v zvezi s postopkom na sodišču sporočili le, da je »v fazi izmenjave pripomb na izvedensko mnenje. Doslej je bila ena obravnava, kdaj bo postopek končan, pa še ni mogoče napovedati.« Bolj zgovoren je bil župan Zoran Janković, ki je ob odprtju parkirišča Dolgi most dejal, da »kdor sanja, da je lastnik zemljišča čez cesto, ne ve, kaj govori«. Po njegovem je zahteva prebivalcev Fondovih blokov enaka, kot če bi se potegovali za katero od zemljišč ob Tržaški cesti.

Sodna poravnava v škodo tretje stranke

Drugačnega mnenja pa so v koordinacijskem odboru stanovalcev Fondovih hiš. »Menimo, da sprememba ne bi smela vplivati na naš predlog določitve pripadajočih zemljišč. Po 7. členu zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) bi bila ta sprememba ovira le, če bi MOL s sodno poravnavo pridobila cesto v dobri veri, kar pa je seveda zelo lahko ovreči, saj občina že ves čas ve, da je v postopku zajeto tudi zemljišče Slovenskih železnic. Lastništvo ceste pravzaprav dokazuje, da je celoten kompleks že v času gradnje resnično pripadal železniškemu fondu in da zato naš predlog izpolnjuje vsa zakonska merila, po katerih se določajo pripadajoča zemljišča.« Vendar dodajajo: »Iz previdnosti razmišljamo tudi o predlogu vrhovnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, saj sta v primeru Koroške ulice dve stranki sklenili sodno poravnavo v škodo tretje stranke v postopku.« Obenem ponovno opozarjajo na diskriminacijsko ravnanje občine, saj stanovalcem soseske BS3 ponuja izbiro, da poti po naselju ostanejo javne ceste ali pa pripadejo njim. »V našem primeru pa gre občina na nož: za vsako ceno si prizadeva, da bi sama in BŠP pridobila slabo polovico površin celotnega naselja,« poudarjajo.

Pečečnik: Vsaka odločitev bo dobra

Investitor Joc Pečečnik pravi, da vpliv spremembe lastništva Koroške ceste težko komentira, je pa opozoril na dolgotrajnost postopka za parcelo 312, ki se vleče že od leta 2009. »Sodišče ne izvaja aktivnosti, kot bi bilo treba, zato apeliram, da je že čas, da odloči, kakšna je pravilna odločitev v zvezi s parcelo 312. Za nas bo vsaka odločitev dobra.«

Tako je razumljivo, da občina poskuša narediti vse, da bi sodišče zavrnilo zahtevek stanovalcev po določitvi funkcionalnega zemljišča, saj jih v nasprotnem primeru skoraj zagotovo čaka odškodninski zahtevek. Omenjeno zemljišče, ki ga je kot stvarni vložek vložila v BŠP in z njim pridobila 28-odstotni delež v družbi, je namreč pomemben del projekta; na njem namerava investitor zgraditi poslovne prostore.

Prav tako ni rešena druga glavna ovira za pridobitev gradbenega dovoljenja. Potem ko je novembra lani Arso zavrnil izdajo okoljevarstvenega soglasja za prenovo stadiona, ministrstvo za okolje in prostor še ni odločilo o pritožbi BŠP na odločbo agencije. Pravijo, da bo o pritožbi, ki jo je BŠP vložil konec preteklega leta, predvidoma odločeno do konca tega meseca. Tudi tu Pečečnik poudarja, da je projekt »paraliziran zaradi predolgih rokov vseh odločevalcev. Čas bi bil, da država pove, ali bo spoštovala zakone ali ne.«

Naj spomnimo, vlogo za okoljevarstveno soglasje je BŠP vložil na začetku leta 2011. Maja 2012 je Arso soglasje izdal, a ga je ministrstvo oktobra odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Aprila 2013 je Arso vlogo zavrnil, na kar se je pritožil BŠP, ministrstvo pa jim je junija lani ugodilo. Arso je novembra lani še tretjič odločil in znova zavrnil izdajo soglasja, zdaj pa ministrstvo o pritožbi odloča že devet mesecev.

Manjše varstvo pred hrupom

Kot je znano, je pri izdaji okoljevarstvenega soglasja najbolj sporen hrup, ki bi nastal ob načrtovanih gradbenih delih. Lani je Arso vlogo BŠP zavrnil, ker poseg ni skladen z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Za območje Fondovih blokov je namreč v veljavnih aktih določena višja, druga stopnja varstva pred hrupom.

To pa bi se lahko kmalu spremenilo, saj je občina v osnutek sprememb občinskega prostorskega načrta vključila tudi spremembo stopnje varstva pred hrupom za Fondove bloke in jo znižala na tretjo. Tak predlog je BŠP na MOL naslovil že ob spremembah prostorskega načrta leta 2013, a ga je takrat občina zavrnila. Mestni svet bo o predlaganih spremembah OPN odločal na eni od prihodnjih sej, predvidoma konec tega ali na začetku prihodnjega leta. Pečečnik pravi, da za spremembo ni nikoli prepozno: »MOL ima v družbeni pogodbi zavezo, da mora sprejeti vse potrebno, da bo projektu omogočena izdaja gradbenega dovoljenja. Mislim, da bo podtaknjena napaka iz prvega sprejetega OPN zdaj popravljena in da bodo omogočeni pogoji za izdajo soglasja.«

Pozabljene predvolilne obljube

O vnovičnem, že osmem podaljšanju družbene pogodbe BŠP (sklenjena je bila leta 2007, v njej pa je bilo določeno, da družba preneha, če obnova stadiona ne bo mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja v 12 mesecih od dneva sklenitve pogodbe) bodo svetniki odločali predvidoma oktobra, so sporočili z mestnega oddelka za šport. Čeprav bodo v gradivu svetnikom morali utemeljiti predlog za podaljšanje, so nam na vprašanje, kakšni so njihovi argumenti, odgovorili, naj se v zvezi s tem obrnemo na BŠP.

Prav tako smo ostali brez odgovora na vprašanje, kaj je s projektom omejene prenove stadiona, ki so ga pred letom dni, pred županskimi volitvami, na občini predstavljali kot zamisel podžupana Janeza Koželja. Po tem naj bi Plečnikov stadion obnovili le v manjšem obsegu in ga namenili v uporabo širši javnosti. Projekt je v predvolilni program jeseni 2014 zapisal tudi župan Janković in v njem za letos napovedal »ureditev Plečnikovega stadiona za večnamensko javno rabo prostora (brez stolpnice in garažne hiše)«. Kot kaže, pa je bil to le predvolilni manever. Na MOL zdaj pravijo le, da »si želijo, da bi se projekt prenove bežigrajskega stadiona izvedel«.