Tiskane izdaje
Kot je razvidno iz zgodovinskega vpogleda v zemljiško knjigo, je to še en primer, kjer se je lastništvo hiše in zemljišč ob njej skozi desetletja precej spreminjalo, nikoli pa ni bilo dokončno urejeno. Objekt je leta 1900 zgradilo mestno pekovsko društvo. To je imelo do leta 1904 v lasti tudi dolgo zemljiško parcelo, ki se je vlekla vse od Komenskega ulice do Trubarjeve ceste.
Potem so približno polovico zemljišča prodali, za lastnike stavbe na Komenskega 14 pa ohranili kakšnih 280 kvadratnih metrov dvorišča z velikim vrtom. Stanovalci so si vrtičke razdelili in razmejili s potkami. Tako je bilo vse do leta 1946, ko je takratna ljudska oblast hišo in zemljišča zaplenila in podržavila. Vanjo so naselili najemnike, ki so kasneje postali imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih. Po sprejetju tako imenovanega Jazbinškovega stanovanjskega zakona so jih vsi odkupili, nato pa prodali zdajšnjim lastnikom.
Zaslišal dve priči
Na ponedeljkovem zaslišanju dveh prič, ena je bila nekdanji stanovalec, druga pa dolgoletna in še vedno tam stanujoča lastnica stanovanja, smo lahko slišali, kako so se vrtovi počasi spreminjali v parkirišče za osebna vozila stanovalcev.
Od nekdanjega stanovalca, ki je tam živel od leta 1954 do 1979, potem pa še od leta 1982 do 1987, smo tako zvedeli, da so njegovi starši v hiši bivali že vse od druge vojne in da je imel vsak stanovalec natančno določeno zemljišče, ki je bilo takrat ograjen in s potkami razmejen vrt.
Kasneje pa so z dovoljenjem hišnega sveta vrtove začeli preurejati v parkirišča. Njihova družina je najprej postavila eno in nato še drugo garažo. Počasi so vrtove opustili vsi, tako da je poleg dvorišča in parkirišča z garažami ali parkirnimi prostori na južnem delu ostal le še ozek pas zelenice. Izvedeli smo še, da občine nikoli niso prosili za dovoljenje, ali smejo postaviti garaže oziroma jih prenoviti. To pomeni, da gre za črne gradnje.
Druga priča je povedala, da je od prvotnih stanovalcev leta 1991 ali 1992 odkupila dve stanovanji, eno zase in eno za podjetje Vilpo, in sicer z dvema kovinskima garažama na dvorišču. Prejšnja lastnika sta ji pokazala tudi, katera vrtova pripadata stanovanjema. Vedela je še, da je njihov upravnik poskušal zemljiškoknjižno urediti zadeve v zvezi z vrtovi in da od občine ni bilo poziva za dogovor o delitvi zemljišč ali da bi ta kdaj vzdrževala zelenice. Zanje so vedno skrbeli le stanovalci. Ti so jih dokončno spremenili v parkirišče leta 1992.
Sodnik Andrej Breznik je stanovalki pokazal vlogo za sklenitev najemne pogodbe iz leta 1994, ki je bila naslovljena na takratni sklad stavbnih zemljišč, vendar je priča na njej prepoznala le podpis svojega moža, o njej pa ni vedela povedati nič konkretnega. Dodala je, da bi kaj več morda lahko povedal mož. Sodnik pa se ni javno izrekel, ali bo moža sploh zaslišal.
Kmalu razsodba?
Na koncu je sodnik sklenil, da obravnavo lahko pogojno konča in da bo počakal le še na odgovor odvetnika stanovalcev na vlogo, ki jo je oktobra letos oddal mestni odvetnik. Zatem pa se bo najverjetneje lahko odločil in razsodbo vsem poslal po pošti.
V hiši, ki bi ji mirno lahko dejali odvetniška, saj imajo v njej poslovne prostore odvetniki Marko Puš, Damjan Mihevc, Miha Ozimek in Bojana Ozimek, včasih pa je bila v njej tudi pisarna Mira Senice (zdaj le še stanovanje), smo se lahko prepričali, da so na notranjem dvorišču, ograjenem z visokim betonskim zidom, v naravi le kovinske garaže, garažne nadstrešnice ali odprti parkirni prostori. Vrtov ni nikjer več, zelenice pa je le še za vzorec. Lastniki imajo do teh površin dostop samo skozi velika lesena vrata na avtomatsko odpiranje, medtem ko javni dostop s Komenskega ulice ni mogoč ne peš ne z avtomobilom. Vrata so namreč vedno zaklenjena.
Prepričani v svoj prav
Odvetnik Damjan Mihevc, ki ima tam pisarno in na sodišču zastopa hišo, nam je povedal, da pričakuje, da bodo kot pripadajoče zemljišče dobili celotno dvorišče, parkirišče in zelenico.
Če bo sodnik v nepravdnem postopku razsodil v korist občine, pa bodo boj za ta del zemljišča nadaljevali s pravdo. Prepričan je namreč, da je vedno pripadal lastnikom stanovanj in da so ti tako tudi ravnali. Zato bodo šli do konca in zemljišča ne nameravajo prepustiti občini, ki zanj ni nikoli niti skrbela niti ji ni bilo mar za ureditev lastništva.
