Barbara Vrtačnik, vodja Območne službe (OS) Ljubljana na Zavodu RS za zaposlovanje, vzroke vidi predvsem v tem, da se po zakonu o urejanju trga dela, ki velja od leta 2011, brezposelni lahko prijavijo na katerikoli območni službi zavoda ne glede na stalno bivališče. Tako se v Ljubljani lahko prijavljajo brezposelni iz vse Slovenije. Mnogi so prepričani, da bodo hitreje dobili službo, če se na zavod prijavijo v Ljubljani, čeprav na zavodu upoštevajo kompetence vseh, tudi prijavljenih drugje, pravi Vrtačnikova.
Po službo v prestolnico
V ljubljanske evidence zavoda se vpiše predvsem veliko mladih, ki po končanem študiju ostanejo v glavnem mestu in tu iščejo priložnosti. Prav tako se tu prijavijo delavci večjih podjetij, ki gredo v stečaj, čeprav imajo stalno bivališče drugje. Zadnje čase se poznajo večja odpuščanja v Mercatorju, NLB in Heliosu. Ne nazadnje pa v Ljubljani živi največ prebivalcev, ugotavlja Vrtačnikova.
Samozaposlovanje
V OS Ljubljana, ki pokriva območje osrednje Slovenije, je bilo decembra lani 33.250 registriranih brezposelnih; od tega jih je bila polovica, 16.531, v Ljubljani. Nihče pa nima podatkov, koliko je neregistriranih brezposelnih. Mnogi, ki ostanejo brez službe, se odločijo za status samostojnega podjetnika. Po podatkih oddelka za registracijo gospodarskih subjektov na Ajpesu se število samostojnih podjetnikov s sedežem v ljubljanski občini zadnjih pet let povečuje, prav tako število na novo ustanovljenih (infografika). Zgovorni so tudi podatki o izbrisanih samostojnih podjetnikih iz Poslovnega registra Slovenije s sedežem v MOL – od leta 2009 do 2013 jih je bilo skupaj izbrisanih 8446. Iz grafa je razvidno, da je izbrisanih vsako leto več. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo od leta 2007 do 2013 v spodbujanje samozaposlovanja skupaj vključenih 14.318 samozaposlenih na območju OS Ljubljana, kar je s približno 30-odstotnim deležem največ v Sloveniji. Subvencijo za samozaposlovanje (zadnjega pol leta je znašala 5000 evrov, prej pa 4500 evrov) jih je od leta 2008 do 2013 prejelo 6818. Zaradi pomanjkanja denarja pa letos oziroma do preklica tega programa predvidoma ne bodo več izvajali.
Na območju osrednje Slovenije je povpraševanje delodajalcev še vedno največje. Najbolj primanjkuje varilcev, kuharjev, voznikov v mednarodnem prometu in strokovnjakov na tehničnem področju. Lani je bilo v osrednji Sloveniji skupaj 15.361 zaposlitev, od tega 6845 v ljubljanski občini. Zaposlitev je najlažje dobiti na področju pomožnih del v storitvenih dejavnostih, v gostinstvu, prodaji, elektro- in smeri informacijske tehnologije ter v obrtnih poklicih.
Tisoč ljudi v javna dela
Zelo veliko je zanimanja izvajalcev za javna dela, ki so najpogostejša na področjih socialnega varstva, kulture, vzgoje in izobraževanja ter športa. V OS Ljubljana so z izvajalci in naročniki podpisali 262 tripartitnih pogodb, večino v prvi polovici letošnjega januarja. Šele po podpisu tripartitnih pogodb z izvajalci in naročniki se lahko podpišejo pogodbe z brezposelnimi. Te dni poteka sklepanje pogodb z njimi. V OE Ljubljana bo letos v javna dela vključenih predvidoma približno 1000 ljudi. Letos je za javna dela za OS Ljubljana namenjenih 5,4 milijona evrov. Financiranje javnih del je razdeljeno med zavod za zaposlovanje, izvajalce in naročnike. Na zavodu pojasnjujejo, da mora za vsak program javnega dela obstajati javni interes. Zato so naročniki lahko občine, pristojna ministrstva ali ustrezna strokovna organizacija, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerza v Ljubljani, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ...
Sredi februarja
Usposabljanje